Sprememba pri nadomestilih za bolniško odsotnost: Delodajalci bodo na boljšem

Čez mesec dni, 1. marca, bo začela veljati sprejeta sprememba pri nadomestilih za bolniško odsotnost. Obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, se bo skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela. Poleg tega se bo skrajšalo tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni v letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti.

Podaljšanje čakalnih dob?

Takšno novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so prejšnji teden na pobudo SAB sprejeli poslanci državnega zbora kljub nasprotovanju LMŠ, SD, Desusa in Levice ter šestih sindikalnih central - Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenske zveze sindikatov Alternativa, ki so temu nasprotovale in poslance pozivale, naj sprememb ne podprejo. Prepričani so, da za to ni popolnoma nobenih utemeljenih razlogov, bo pa sprememba resno poslabšala stanje v zdravstveni blagajni zaradi povečanih odhodkov iz naslova nadomestil za začasno odsotnost z dela, menijo.

Ob tem so spomnili, da so bile v preteklosti praktično vse spremembe zakona o delovnih razmerjih sprejete s soglasjem socialnih partnerjev, žal pa so aktualna vlada in koalicijske stranke posegle v to tradicijo in tako tudi te spremembe niso bile usklajene s socialnimi partnerji.

Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) predvideva, da se bodo odhodki povečali za 94 milijonov evrov in ne le za 35 milijonov, kot je bilo ocenjeno v predlogih novel zakonov. Že brez upoštevanja te spremembe je primanjkljaj ZZZS letos ocenjen na 149 milijonov evrov, ob nesistemskem pokrivanju izgube zdravstvene blagajne v prihodnjih letih je tako pričakovati velike težave s financiranjem zdravstvenih storitev. To lahko pomeni krčenje obsega finančnih sredstev za zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bodisi tako, da se bo zmanjšal njihov obseg in se bodo s tem še dodatno podaljšale čakalne dobe, bodisi tako, da v pravice ne bo mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij, so opozorili.

Lažje in več na bolniško

Pričakujejo tudi, da se bodo zavarovanci zaradi skrajšanja obdobja izplačila nadomestila v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca samega lažje odločali za bolniški stalež, izdatki za bolniška nadomestila pa se že tako iz leta v leto povečujejo. Z naraščanjem deleža absentizma v breme zavoda, zlasti od druge polovice leta 2015, naraščajo tudi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 so narasli na 444,2 milijona in lani na 497,7 milijona evrov.

Poudarjajo tudi, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalca zmanjšuje odgovornost delodajalca za skrb in zdravje svojega delavca, prav tako, da je v odsotnostih od dela zaradi bolezni tudi večina odsotnosti zaradi poklicnih bolezni, saj področje priznavanja poklicnih bolezni ni ustrezno urejeno. Ocenjujejo tudi, da se s spremembami ne izenačujeta položaja samozaposlenih in položaja delavcev, saj je njihov položaj bil že prej izenačen. Sprememba po njihovem tudi ne bo zmanjšala prekarnega dela, saj so vzroki za te oblike dela kompleksnejši.

Na ministrstvu za delo pa pravijo, da za delavce zakonski noveli ne prinašata bistvenih sprememb. Obseg pravice delavca do nadomestila plače se namreč v primeru upravičene odsotnosti z dela ne spreminja.