S predlagateljsko predstavitvijo interpelacije in premierjevim odgovorom se je v državnem zboru začela obravnava interpelacije o delu in odgovornosti vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Vložili so jo v SDS. Vladi očitajo, da se je v tri četrt leta, kolikor obstaja, izneverila tako lastni koalicijski pogodbi kot ustavi. SDS vladi zameri v prvi vrsti ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter urada za demografijo. Pa tudi neukrepanje v zdravstvu. Generalno, piše v interpelaciji, vlada sprejema slabo premišljene ukrepe, godita se kadrovski cunami in revanšizem.
Predsednik SDS Janez Janša je v obrazložitvi interpelacije izpostavil, da je bilo na začetku mandata vlade "slišati velike besede o reformah, po skoraj enem letu pa je od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic". Nanizal je vrsto očitkov zoper vlado ter ocenil, da je Slovenija danes v krizi vrednot.
Janša je najprej spregovoril o pomenu osamosvojitve Slovenije. "Kadarkoli upravljavci države zaidejo stran od vrednot, na podlagi katerih je država nastala, družba zaide v krizo in ta kriza slej ko prej stvari poravna. Slovenija je danes globoko v tej krizi. V krizi vrednot, ki je najnevarnejša in ki generira tudi mnoge druge," je dejal.
Vlada da je obljubila vse mogoče, a se je najprej lotila ukinjanja urada za demografijo, Muzeja slovenske osamosvojitve in sprejemanja zakona, s katerim se je odpravilo vrsto protibirokratskih ukrepov iz prejšnjega mandata.
Ob začetku mandata je bilo po njegovih besedah slišati velike besede o reformah. "Praktično ni bilo dneva, da vlada ne bi najavila kakšne reforme." Po skoraj enem letu pa ugotavljajo, da je "od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic, iz dneva v dan se prelagajo roki in datumi, v katerih naj bi bile te visokoleteče reforme vsaj začete".
Od zdravstvene reforme smo doslej po njegovih besedah dočakali le ukinitev urada za referenčne cene, ki je omogočal, da se cene nabav v zdravstvu primerjajo in da se na podlagi tega prepreči korupcija. Predlagana novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa po njegovih besedah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne ukinja, pač pa ga podržavlja. "To je vse, kar imamo zaenkrat na mizi od zdravstvenih reform, ob tem, da se srečujemo z veliko krizo v določenem delu primarnega zdravstva," je dodal.
Vlada je po njegovih besedah najavljala tudi boljši dostop do javnih storitev, a je bil eden prvih ukrepov zakon, ki ga je pripravila civilna družba, s katerim se je "brisalo, kar se je dalo brisati", vrnila pa se je vrsta birokratskih ovir, ki jih je prejšnja vlada odpravila.
Janša je spomnil, da se je že pred nastopom vlade Roberta Goloba slišalo ogromno očitkov o kadrovskih čistkah v času njegove vlade. A je bila takoj vložena novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero se članom programskega sveta "sredi mandata ukinja mandat". Kot je dodal, je v parlamentarnem postopku tudi novela zakona o zavodih, ki po njegovem mnenju omogoča, da se mandati v javnih zavodih prekinejo ne glede na razloge.
V prejšnjem mandatu so se pojavljali tudi očitki vladi pod njegovim vodstvom o pritiskih na pravosodje, "te dni pa spremljamo stampedo pritiskov celo na ustavno sodišče". Golobova vlada je napovedovala boj proti korupciji in kriminaliteti, "doživeli pa smo zamenjavo ministrice za notranje zadeve in generalnega direktorja policije, ker nista bila dovolj brutalna pri čistkah v policiji".
Eden največjih paradoksov te vlade pa so po njegovih besedah obljube o davčni reformi. "Najavljalo se je vse živo, potem pa pride Golob in reče, da ne bo izvedena tako, kot je bila obljubljena."
V zadnjem letu smo po njegovih besedah dobili tudi vrsto predlogov in ukrepov "za zatiranje slovenskega kmeta". Kot zadnji tak poskus je izpostavil predlog novele zakona o zaščiti živali, s katerim se "spet vzpostavlja neka socialistična aktivistična milica za nadzor kulakov".
Golob: Interpelacija priložnost, da do ljudi pride resnica o delu vlade
Predsednik vlade Robert Golob je interpelacijo, ki jo je zoper delo vlade vložila SDS, v današnjem odgovoru na seji DZ označil za priložnost, da bodo lahko predstavili resnico o delu vlade. Ta namreč ne pride do ljudi tudi zato, ker so po njegovih besedah nekateri mediji ugrabljeni ter ker nekateri ves čas zavajajo in ustrahujejo.
Golob se je uvodoma zahvali SDS, predvsem pa njenemu predsedniku Janezu Janši, da je spomnil "na vse tisto, čemur so ljudje pred letom dni rekli ne". Kot je dejal, je Janša današnjo obravnavo interpelacije uporabil za obračun s civilno družbo, s čimer se je pokazala razlika "med tistimi, ki verjamemo v to, da je civilna družba sestavni del vsake civilizirane, demokratične in pravne države in med tistimi, ki verjamejo samo v svojo resnico".
Energijska oskrba ni bila ogrožena niti za trenutek
Ugotavljal je, da je v interpelaciji 60 odstotkov teksta namenjenega Muzeju slovenske osamosvojitve, dva odstotka pa tistemu, kar ljudi najbolj muči, to je zdravstvu. "To pove vse o prioritetah," je ocenil. Muzej ni bil ukinjen, ampak združen z Muzejem novejše zgodovine, kjer se bo obdobje osamosvojitve obravnavalo po strokovnih načelih, je pojasnil. Dodal je, da so združitev podprla tudi vsa največja veteranska združenja. Osamosvojitev pa ni bil projekt ene stranke, ampak celotne nacije, je poudaril.
Prejšnji vladi vlade Janeza Janše je očital, da je v zadnjem tednu pred nastopom nove vlade, že krepko po volitvah, izvajala kadrovske rošade, odločitve o napredovanjih, dvigih plač za zaslužne. Po volitvah pa so celo poletje vlagali zakone "z enim samim namenom, da se blokira delo parlamenta". Spomnil je, da je bil vložen tudi zakon glede oblikovanja vlade, ki pa je, kot je poudaril, kljub temu delala na "vzpostavitvi pravne države in na odpravi krivic, ki jih je prejšnja vlada povzročala civilni družbi in ljudem".
Ko so se borili s sušo v slovenski Istri, s požari na Krasu, "ste vi blokirali parlament" z zahtevami po referendumih, je dejal. Ob tem smo po njegovih beseda ves čas priča manipulacijam in ustrahovanjem, "ki se ga gre del slovenske politične scene".
Kot je dejal Golob, se je vlada morala ukvarjati z bombastičnimi napovedmi, da nas bo zeblo, da ne bomo imeli električne energije. Na koncu pa se je po njegovih besedah izkazalo, da imamo eno najcenejših energij v Evropi, energijska oskrba pa ni bila ogrožena niti za trenutek. "Ne le, da so bile cene energije zamrznjene v lanskem letu, tudi celo letošnje leto se ne bodo premaknile niti za en cent. Ostajajo enako nizke," je zagotovil.
Kmetom samo v drugi polovici lanskega leta namenili več kot 40 milijonov evrov
Nafto in bencin imamo za več kot 20 odstotkov cenejšo od naše zahodne in severne sosede. Zaradi ukrepanja te vlade se je gospodarska situacija v Sloveniji gibala bistveno bolje od povprečja v Evropi, čeprav so bile napovedi katastrofične. Cene osnovnih živil v košarici, ki so jo uvedli, so se spustile za 25 odstotkov. Čeprav cene živil žal rastejo, pa dejstvo, da k nam hodijo kupovati tako Hrvati kot Avstrijci, kaže, da so dejansko nižje kot v soseščini, je med drugim nanizal.
Inflacija v Sloveniji je najnižja v primerjavi z vsemi vsemi sosednjimi državami. Stopnja brezposelnosti ni bila še nikoli tako nizka. Minimalna plača se še nikoli ni toliko dvignila kot v mandatu te vlade, čeprav se "govori o tem, da so razmere v državi neznosne za življenje". S 1. januarjem letos pa so izvedli tudi davčno reformo, ki je zvišala davčno olajšavo najrevnejšim in povišala obremenitev tistima dvema odstotkoma, ki imata največ, je dodal.
Poudaril je, da je prav tudi, da se ne pozabi, koliko tudi materialnih koristi je ta vlada prinesla tako kmetom kot uslužbencem v javnem sektorju. Po njegovih navedbah so kmetom samo v drugi polovici lanskega leta namenili več kot 40 milijonov evrov neposrednih nepovratnih sredstev, za popravo plačnih krivic v javnem sektorju pa v lanskem in letošnjem letu 600 milijonov evrov.
Spodbujajo vlaganja v zeleni prehod
"Podobno kot se manipulira v javnem sektorju in pri kmetih, podobno se žal manipulira s starejšimi," je še menil in dodal, da se to dogaja v obdobju, ko so ti deležni najvišjega povišanja pokojnin kadarkoli.
Premier je sicer med drugim omenil tudi, da spodbujajo vlaganja v zeleni prehod, v prestrukturiranje slovenske industrije, v nova delovna mesta; da je bilo samo v zadnjih mesecih na področju tujih naložb sproščenih za več sto milijonov evrov; da so zagotovili sredstva, s katerimi bodo uredili oskrbo s pitno vodo na Obali in uspeli kupiti štiri letala za gašenje požarov.
Izpostavil je ukrepe za reševanje razmer na področju zdravstva, od ambulant za neopredeljene paciente in vzpostavitve klicnega centra do interventnega zakona za skrajšanje čakalnih vrst. S pripravo treh predlogov zakonov so začeli zdravstveno reformo, "da bodo ljudje končno vedeli, kje je konča njihov denar v zdravstvu". Zaveda pa se, da so na nasprotni strani lobiji, ki se borijo proti temu, da se zagotovi transparentnost porabe denarja.
SDS interpelacije zoper vlado ni vložila kot konstruktivno nezaupnico, pač pa vladi ponujajo priložnost, "da se mogoče malo bolj realno pogleda v ogledalo, da vidi, kje je v tem polju paradoksov, in dejansko začne delati v skladu z obljubami, ki so bile dane na začetku mandata," je povedal predsednik SDS.
Mesec SDS očita poskus demonizacije vlade, po navedbah Fajonove v vladi ni večjih konfliktov
Znotraj vlade ni večjih konfliktov, SD pa je konstruktiven člen koalicije, je v DZ, kjer danes obravnavajo interpelacijo o delu vlade, zatrdila predsednica SD Tanja Fajon. Koordinator Levice Luka Mesec pa je ocenil, da pri obravnavi interpelacije predlagateljem ne gre le za diskreditacijo vlade, ampak za poskus njene demonizacije.
V današnji razpravi o interpelaciji vlade sta očitke poslancev SDS zavrnila tudi oba podpredsednika vlade. Mesec, ki vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ugotavljal, da današnja razprava ne bo namenjena vprašanjem, kako izboljšati razmere v državi, ampak bomo gledali tekmovanje, "kdo bo imel bolj bombastičen nastop" in "kdo bo bolj nažigal po vladi".
Pri tem po njegovi oceni ne gre za diskreditacijo vlade, ampak za njeno demonizacijo. V interpelaciji je 14 strani o "kulturnem marksizmu, enopartijskih totalitarnih režimih, likdvidacijah in podobnih strašilih," je dejal in dodal, da gre za izmišljena strašila, s katerimi se poskuša vnašati nemir.
Kot je dejal, se jim med drugim očita, da naravnost ogrožajo prihodnost slovenstva, ker so ukinili urad za demografijo. Ta je po njegovih navedbah obešal "neke plakate po Sloveniji, ki naj bi promovirali višjo rodnost, ni se pa spraševal o tem, v kakšnih pogojih živijo mlade družine". Namesto tega so po njegovih besedah v tej vladi postavili ministrstvo za solidarno prihodnost z dvema glavnima ciljema: omogočiti, da bo imel vsak možnost strehe nad glavo po dostopni ceni in da bo vsak v tej državi imel dostojno starost. Med že sprejetimi ukrepi pa je ob tem izpostavil tudi dvig minimalne plače in zagotovitev dvojnega otroškega dodatka pozimi.
Vlada zaradi Socialnih demokratov ne bo padla
Po besedah Fajonove je SD konstruktiven člen v koaliciji, njihova politika pa odločna, tudi umirjena, ne ustvarjajo konfliktov ter se trudijo spodbujati sodelovanje. Predsednica stranke in zunanja ministrica je ocenila, da vsi štirje ministri iz vrst SD delajo dobro.
V izjavi ob robu seje DZ je zatrdila tudi, da večjih konfliktov znotraj vlade ni. "To, da imamo kdaj različna mnenja, je povsem normalno, ker smo v tej vladi tri stranke, ampak bistveno je, da skupaj z javnostjo in stroko iščemo široko soglasje, ker sicer reform ne bo mogoče izpeljati," je dejala Fajonova.
Zatrdila je tudi, da vlada zaradi Socialnih demokratov ne bo padla. "Nismo najmočnejši akter v vladi, delamo pa odločno in umirjeno, znamo poslušati ljudi in takšno konstruktivno politiko bomo na naših resorjih vodili tudi naprej," je prepričana.
Izpostavila je nekatere aktivnosti, ki so že bile oz. so v teku na njihovih resorjih. Med drugim je navedla, da so na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj preprečili izgubo evropskih sredstev in zagotovili, da bo Slovenija lahko dostopala do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev, s katerimi se bo spodbujalo zeleni preboj, pravičen prehod v socialno vključenost, digitalizacijo in razvoj.
