Strategija za izstop iz premoga: Vlada bi lignit nadomestila z uranom

Potem ko sta v ponedeljek svoje nestrinjanje s potrjeno strategijo za izstop iz premoga leta 2033 podala velenjski župan Peter Dermol in sindikat elektrodejavnosti z Brankom Sevčnikarjem na čelu, so se na njihove glavne očitke s posebno tiskovno konferenco odzvali tudi na ministrstvu za infrastrukturo. Predvsem jih je očitno zbodla trditev sindikata, da bodo cene elektrike zaradi energetske odvisnosti od tujih držav in trgovcev tako poskočile, da se bo del industrije izselil. Kot tudi očitek župana, da strategija ljudi pušča na cedilu, saj bo dolina novih pet tisoč delovnih mest, kolikor jih bo posredno s prenehanjem izkopavanja lignita izgubila, dobila šele do leta 2050, torej skoraj 20 let po zaprtju premogovnika.

"Za našo energetsko odvisnost bo zagotovo poskrbljeno s tem, ko odpiramo vrata novih tehnologijam, tudi na področju nuklearne tehnologije. To je pomembno sporočilo, da pomirimo javnost, ko se govori, kako bomo nadomestili tretjino izpada našega energetskega miksa. Na drugi strani naj jasno poudarim - šaleška regija ne bo ostala sama in tudi sprejeta strategija naslavlja odgovore na vrsto drugih vprašanj," je zatrdil minister Jernej Vrtovec.

Niso vsi milijoni namenjeni Šaleški dolini

Sodeč po pojasnilu, ki je sledilo, pa vendarle ne naslavlja čisto vseh vprašanj. Lokalna skupnost je namreč opozorila, da je država izbrala 13 projektov HSE in njenih šaleških energetskih družb, (ki se, mimogrede, po pojasnilu HSE osredotočajo predvsem na uvajanje novih tehnologij, shranjevanja energije, trajnostno obnovljive vire), lokalnih, ki prinašajo delovna mesta, pa ne. "Očitek ne drži," vztraja Vrtovec. "Določeni očitki Mestne občine Velenje niso predmet strategije, temveč območnih načrtov, ki pa še bodo sprejeti. Pripravlja pa jih več resorjev; naše ministrstvo, ministrstvo za gospodarski razvoj, služba vlade za regionalni razvoj," je opisal.

Tako Vrtovec kot njegov državni sekretar Blaž Košorok sta poudarila, da je sprejem strategije, ki so jo na vladi sprejemali od lanske pomladi (Slovenija jo je med evropskimi državami sprejela med zadnjimi in le tri države so si, tako kot Slovenija, letnico izbrale po letu 2033), ključen pogoj, po katerem bo Slovenija lahko črpala sredstva iz sklada za pravičen prehod, kjer je - tako minister - na voljo 235 milijonov evrov. A vsi niso namenjeni Šaleški, temveč tudi Zasavju, ki je pot zapiranja premogovnika sicer že prehodila, čeravno ne prav uspešno. Šaleška si tako lahko obeta 170 milijonov evrov. Nad deljenjem teh sredstev bo bdel nacionalni koordinator, ki bo najverjetneje sedel v kabinetu kakšnega ministrstva ali vlade. "Če bi nam bilo vseeno, potem te strategije ne bi sprejeli in bi šli na volitve brez tega lažje kot z očitki. Pa smo to naredili, ker je to potrebno, ker je to prav," je komentiral minister.

Vrtovec: Samo obnovljivi viri bodo veliko premalo

Oba sogovornika zagotavljata, da bo Slovenija tudi po letu 2033 energetsko samozadostna. Zato so lani izdali energetsko dovoljenje za drugi blok krške nuklearke (NEK 2). "Pomemben korak je bil storjen, da z znanjem, ki ga imamo na področju nuklearne energije, nadaljujemo. Tako s podaljšanjem življenjske dobre, z izgradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke kot z začetki postopka umeščanja v prostor drugega bloka," je dejal Košorok. "Pomembno je tudi, da je bila konec leta v obravnavo dana taksonomija, ki naslavlja tako jedrsko energijo kot zemeljski plin kot neke vrste prehodna energenta."

Energetske prihodnosti namreč ne moremo graditi na soncu ali vetru, je dodal Vrtovec, saj od sonca pozimi ni praktično nič, že tako je sončne energije manj kot dva odstotka, vetrnega potenciala pa Slovenija sploh nima, je dejal. Če že kje poskušajo postaviti vetrne elektrarne, pa se ljudje takoj uprejo. Vsi bi pa imeli klimatsko napravo, toplotno črpalko pa električni avto, je opisal. "Ne bo šlo, da vsak, ki ima pet minut časa, vlaga pritožbe na vsa dovoljenja, ki jih to ministrstvo izda."

Kaj pa, če bodo državljani o drugem bloku nuklearke odločali na referendumu? "Upam, da se ljudje ne bodo odločili proti nuklearki," je na takšno vprašanje odgovoril minister, ki ob nuklearki računa tudi na uporabo zemeljskega plina. "Tudi Nemčija plin prepoznava kot prehoden energent, zlasti z drugim tokom, in tu mora tudi Slovenija iskati možnosti. Velja omeniti tudi razpršenost dobave, ki je zelo pomembna. Ne smemo biti odvisni le od ene države, kar ta trenutek smo. V TEŠ je lahko vse pripravljeno, da bi lahko delovali na plinsko-parne turbine. Dve že imajo, v Brestanici je tudi ena kot backup za HSE. Samo obnovljivi viri energije bodo mnogo premalo," je zaključil Vrtovec.