Fakulteta za logistiko iz Celja je 46 študentom domnevno izplačala preveč denarja - o tem smo na Večeru podrobneje poročali že spomladi. 18 vpletenih študentov, ki razlike ne nameravajo nakazati, zastopa Sindikat Mladi plus, dva izmed njih pa sta bila pripravljena svoje doživljanje situacije anonimno tudi predstaviti.
Študentka (njene podatke hranimo v uredništvu) živi sama, edini prihodki, ki jih prejema, so socialni transferji. Skupaj s še 45 študenti je sodelovala na enem izmed projektov Fakultete za logistiko. Fakulteta od nje zahteva okrog 350 evrov, kar znaša več kot njeni mesečni stroški, pove. Spominja se, da so na prvem sestanku projekt predstavili kot pozitivno in za njihovo prihodnost koristno izkušnjo. V času epidemije je bilo to delo še posebej dobrodošlo, ker drugih študentskih del skoraj ni bilo, študentje zaradi vsesplošnega zaprtja niso mogli uporabljati študentskih domov in koristiti drugih študentskih pomoči. Že v času epidemije se ji je psihično zdravje poslabšalo in projekt ter denar sta ji takrat pomagala, da ni imela vsaj ekonomskih težav. Dokler ni dobila novega udarca, pisma s fakultete, da je prišlo do preplačila, za kar so odgovorni tudi študentje, in da morajo denar vrniti. Počutila se je izdano in šokirano. "Fakulteto sem si predstavlja kot resno ustanovo, ki si česa takega ne more privoščiti. Vse stvari, v katere sem verjela, so se zrušile," se spominja študentka, ki si je zaradi celotne situacije poiskala pomoč v psihiatrični bolnišnici.
Fakulteta naj bi uporabljala podle taktike
"Ko so govorili o plačilu, so govorili o devetih evrih na uro, s tem prepričanjem smo tudi podpisali pogodbo. V študentskem žargonu to pomeni bruto na uro. Dokler nisem prejela pisma, sploh nisem vedela, da obstaja tudi bruto bruto. Imamo vso dokumentacijo, predložili jo bomo tudi sodišču," pove. Študentka razume tiste, ki so obupali in domnevno preplačilo tudi vrnili. "A s tem so se odpovedali svojim pravicam in bojim se, da bo fakulteta zdaj mislila, da lahko hodi po nas," razmišlja. Govori se, da je fakulteta v nekaterih primerih uporabila podle taktike, da je študente prepričala v vrnitev. "Nekatere naj bi prepričali, da so v kazenskem postopku in da zaradi tega ne bodo mogli dobiti službe, nekateri si želijo v prihodnosti delati na fakulteti in s tem naj bi namigovali, da lahko na to pozabijo, če ne bodo plačali. Zgrožena sem, da si fakulteta to drzne početi lastnim študentom," je razočarana študentka.
"Vem, da s svojim delom nismo naredili nič narobe. Fakulteta nas hoče kaznovati za njihovo napako, ampak ne verjamem, da bo slovensko sodišče, ko se bo s primerom podrobno seznanilo, naredilo nekaj tako podlega, da bi potunkalo toliko študentov samo zato, ker branimo svoje pravice," razmišlja. "Želim si odprtega pogovora z nami in našimi predstavniki. Želim si, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Morali bi nam biti vzor," sklene študentka.
Nekateri študentje so denar že porabili in ga ne morejo vrniti
Študentu Fakultete za logistiko je projektno delo predstavljalo pomemben korak na poti do osamosvojitve. Dejal je, da bi denar sicer lahko vrnil, saj še ni vsega porabil, a to bi pomenilo, da bi postal finančno odvisen od svoje družine, prositi bi jih moral za denar za hrano, oblačila in druge stvari. "Za projekt sem izvedel preko profesorja na predavanju, ustno nam je dejal, da je plačilo devet evrov na uro. Za študenta ni relevantno, ali govorimo o bruto bruto, za nas obstajata samo bruto in neto. Pri vseh študentskih delih je bilo tako," pove. "Ko sem dobil pismo, sem bil jezen in zaskrbljen. Kot skupina smo šli skozi veliko negativnih čustev. Še posebej smo bili ogorčeni, ko smo prejeli prvo pismo, v katerem je bilo zapisano, da smo preplačilo namerno prikrivali. Namigovali so, da smo to storili nalašč, da smo se ločeno in hkrati vsi odločili za isto zadevo," se spominja.
Niso imeli možnosti izraziti ogorčenja
Kot smo na Večeru poročali že maja, jih je fakulteta povabila na sestanke, na katerih jim je obrazložila situacijo, a hkrati vztrajala, da morajo domnevno preplačilo vrniti. "Sestanki so potekali na daljavo preko MS teams. Ustvarili so učilnico, nas spustili vanjo in avtomatsko smo bili utišani, nismo imeli možnosti, da bi se pogovarjali preko mikrofona ali da bi si vklopili kamero. Šele ko smo dvignili roko in nam jo je kateri izmed vodjev sestanka odobril, smo lahko dobili besedo. Pa še to samo tista oseba, ki je za besedo zaprosila, in za točno določeno vprašanje. Nismo mogli pokazati nekega večjega ogorčenja, če so slučajno rekli kaj takega," se študent spominja sestankov. Kot študent na FL pritiske čuti, a ne ve, ali se bodo namigovanja in tihe grožnje uresničili ali ne. "Najslabše bi bilo, če bi nam na sodišču spodletelo, potem pa bi nas na fakulteti zaradi tega imeli na piki," komentira.
Sporni pa so tudi kratki roki. V zadnjem pismu, v katerem so jim poslali opomin pred tožbo (poslano je bilo 15. julija), je bil datum plačila ali sklenitve dogovora o obročnem plačevanju 31. julij. "To bi pomenilo, da bi rok veljal ne glede na to, kdaj bi odprli pošto," pripomni. "V sindikatu so nam rekli, da bi morali imeti možnost, da plačamo 14 dni od odprtja pošte, kar ni bilo nikjer zavedeno. Zato sumimo, da je bil tako kratek rok podan zgolj z namenom grožnje," pove sogovornik.
"Lahko bi vrnil, pa ga ne bom, ker vem, da nisem naredil nič narobe. Nekateri študentje pa so že porabili denar in ga niti ne morejo vrniti," še pove.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
