"Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja," ob svetovnem dnevu čebel, ki ga po vsem svetu obeležujejo na slovensko pobudo že sedmič, pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano. Čebelarji se zadnja leta soočajo s številnimi izzivi. Kakšna je letošnja čebelarska sezona in kakšna prihodnost čaka čebelarje pri nas?
Zgodnje cvetenje rastlin
"Če primerjamo letošnjo in lansko sezono, je letošnja zagotovo boljša. Če jo primerjamo s sezonami 2010, 2013, 2014, pa lahko govorimo o slabi sezoni," pravi Robert Bali iz čebelarstva Pislak Bali, največjega čebelarstva pri nas. V zadnjem desetletju ali dveh so se sezone, klima, narava zelo spremenili, nadaljuje. "Letos se je po vsej Sloveniji, seveda tudi na Štajerskem, kjer čebelarimo mi, sezona cvetenja oljne ogrščice, regrata, divje črešnje in tudi akacije začela izjemno hitro. Akacija, ki je nekdaj začela cveteti od 15. do 20. maja, je zdaj že odcvetela," pravi sogovornik in doda, da ne cveti več niti na bolj poznih lokacijah ali v višjih legah. Najbrž je bil letos dosežen rekord v zgodnjem cvetenju akacije, na Primorskem je cvetela že okoli 24. aprila, kar je "popolnoma prezgodaj".
"Na Štajerskem so v nekem trenutku, kar se ni zgodilo še nikoli do zdaj, hkrati cveteli divja češnja, regrat in oljna ogrščica," poudarja Bali. Zakaj to izpostavlja? Ker čebele takrat, ko so bile vse tri paše na voljo, še niso bile dovolj razvite za nabiranje medu - in paše niso mogle izkoristiti v polni meri. Da bi cvetenje akacije lahko izkoristili v polni meri, v panjih manjkata ena ali dve generaciji čebel, prav tako pa sta nekaj škode cvetoči akaciji povzročila mrzlo vreme in pozeba. "Kar zadeva akacijo, v panjih ni kaj obetavnega. Mogoče je kakšna mikro lokacija dala izjemno dober donos, na splošno pa lahko - tudi v našem čebelarstvu - kjer imamo čebele na 35 lokacijah, govorimo o skromni akacijevi paši," je stvaren sogovornik.
Zlasti večji profesionalni čebelarji imajo čedalje večjo težavo biti profitabilni, zato je v Evropi vse manj profesionalnih čebelarjev
Lačni bodo tudi divji opraševalci
Izzivi, ki jih čebelarjem postavlja vreme, so trenutno največji. "Tako hitro, kot je začela cveteti akacija - in tako hitro, kot je odcvetela, se bodo najbrž prej začele in končale vse druge glavne paše pri nas, na primer lipa, kostanj. Na Štajerskem pričakujemo, da se bo lipa odprla v desetih dneh (pogovarjali smo se v petek, op. p.). Če se tudi kostanj odpre v roku petih dni, bomo vse glavne paše zaključili do 20. junija. Od takrat do 15. septembra pa bomo imeli veliko brezpašno obdobje brez cvetenja - in bomo morali hraniti čebele, da bodo preživele."
Kaj pa taka sezona pomeni za ceno medu? "Želeli bi, da se cena poviša, ker so višji stroški pridelave medu zaradi večje porabe hrane za čebele in več zdravil zaradi težav z zajedavci. Ampak dokler uvažamo med iz Kitajske ali drugih držav, od koder prihaja v Evropo poceni med, za katerega se zelo pogosto ugotovi, da sploh ni med, ampak ponaredek, ni prostora za dvig cene. Nekdaj je kmet, če je bila vremenska neprilika, denimo suša ali poplava, manj pridelal, izdelka ni bilo na tržišču, in je lahko postavil višjo ceno. Z globalizacijo izdelek, če ni pridelan lokalno, takoj pripeljejo od drugod - in to je za proizvajalce, kmete velika težava," poudarja Bali.
Sogovornik je prepričan, da bi se država morala bolj zavedati klimatskih sprememb. Pa tudi dejstva, da bo treba poskrbeti za opraševalce v brezpašnem obdobju, ko ne bodo imeli kaj jesti. "Kdor čebel ne bo krmil, bo ostal brez njih. A ne samo čebele, te bomo čebelarji že nakrmili, država in naravoslovci bi se morali zavedati, kaj pomanjkanje hrane pomeni za divje čebele, metulje in ostale divje opraševalce. Razmišljati bi morali o načrtni zasaditvi okrasnih rastlin, ki cvetijo v tem obdobju, da bi bilo dovolj hrane za ostale koristne žuželke. Da ne bodo imele nič jesti, vpliva na celo prehransko verigo". Težava je kompleksna in sogovornik se boji, da se mnogi tega ne zavedajo dovolj, da bi se konkretno in pravilno odzvali.
Posadite medovite rastline
Da so glavni izzivi čebelarjev povezani predvsem s spreminjajočo se klimo in globalnimi klimatskimi spremembami, se strinja tudi dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie, mednarodne čebelarske organizacije, in strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo na Čebelarski zvezi Slovenije. "Čebele imajo vedno manj hrane, zlasti v poletnih mesecih, zato čebelarji čebele oskrbujemo tako, da gredo čim bolj močne v zimo. A vsega ne moremo narediti sami, zato se tudi s pomočjo svetovnega dneva čebel obračamo na ljudi, da, če imajo možnost, posadijo kakšno medovito drevo, ki daje hrano čebelam, zlasti v pozno poletnem času. Kmetovalci lahko uporabljajo manj škodljivih pesticidov in zasejejo travnike z več cvetočimi rastlinami," svetuje Kozmus, kaj lahko stori vsak posameznik. "Pa da ljudje kupujejo lokalni med in na ta način podpirajo lokalno pridelavo."
Je prihodnost čebelarstva svetla? "Zlasti večji profesionalni čebelarji imajo čedalje večjo težavo biti profitabilni, zato je v Evropi vedno manj profesionalnih čebelarjev. Zanje prihodnost ni tako svetla, kot bi si želeli," razmišlja sogovornik, ki vidi težavo v uvozu ponarejenega medu iz vzhodnih držav. "Pri ostalih čebelarjih pa je težava, da morajo za preživetje čebel posvečati ali pa vlagati vedno več energije in zaradi tega potrebujejo vse več znanja. Želeli bi si, da bi bila lepša prihodnost pred nami, ampak se moramo čebelarji vse bolj truditi, da skrbimo za naše čebele," sklene sogovornik.