Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil ljubljanski podžupan Janez Koželj, se je pri pregledovanju predlaganih rešitev posvetila predvsem analizi funkcionalne in prometne zasnove perona avtobusne postaje, kar je bilo tudi sicer težišče in ključni problem natečajne naloge, izhaja iz odločitve, ki so jo SŽ objavile na portalu javnih naročil.
Pri ocenjevanju je komisija upoštevala predvsem vidike varnosti in preglednosti poti potnikov, neoviran in tekoč potek voženj na postaji ter vključevanje v križišči na Vilharjevi cesti.
V Biroju Bevk Perović arhitekti so si zamislili, da bo objekt zajemal garažno hišo z zakloniščem v štirih etažah, avtobusno postajo v pritličju in čakalnico v medetaži s spremljajočim programom v prvem nadstropju ter poslovne prostore Slovenskih železnic v prvem, drugem, tretjem in četrtem nadstropju.
V projektu sodelujejo trije investitorji
Čakalnica bo vezni člen med potniki, ki etažo višje vstopijo na postajo z železniške postaje, in tistimi, ki dostopajo z nivoja mestnega parterja. "Je dinamičen, a hkrati izredno pregleden prostor. Iz čakalnice je mogoče spremljati prihode in odhode avtobusov na avtobusni postaji ter vsa dogajanja na peronih železniške postaje in postajališčih LPP na Vilharjevi ulici," so izpostavili člani komisije.
Avtobusni promet je organiziran enosmerno - uvoz na vzhodni strani, izvoz pa na zahodni. Na uvozni točki se avtobusni promet meša z osebnim prometom uvoza in izvoza v podzemno garažo. "Čeprav je lahko z vidika prometne varnosti in učinkovitosti kakršnokoli mešanje prometa obojih uporabnikov problematično, pa je odločitev natečajnikov, da potencialno križanje zasnujejo na uvozni točki namesto na izvozni, zelo pohvalna," je še zapisala natečajna komisija.
Avtobusna postaja ob Vilharjevi cesti v Ljubljani bo sicer del novega potniškega centra, ki zajema še novo železniško postajo in komercialni del s stolpnico ob Trgu OF in poslovno-stanovanjskimi objekti ob Dunajski cesti.
V projektu sodelujejo trije investitorji - država, Slovenske železnice in madžarska banka OTP prek projektne družbe Mendota. Direkcija za infrastrukturo bo financirala gradnjo železniške postaje in tirno infrastrukturo, SŽ bodo gradile avtobusno postajo, Mendota pa komercialni del projekta.
Po besedah generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa so trenutno projekti v fazi projektiranja in pridobivanja vseh dovoljenj za vložitev vloge za gradbeno dovoljenje. "Pričakovati je, da bodo prihodnje leto gradbeno dovoljenje pridobili vsi trije investitorji," je dejal v nedavnem pogovoru za STA.
