Jesen bo drugačna od poletja, zato vlada pričakuje, da bo med obolelimi za covidom-19 več starejših, je ob robu posveta na Brdu pri Kranju povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. A kot je zagotovil, so zdaj postopki, po katerih se bodo polnile bolnišnice, in ravnanje v primeru okužbe v domovih za starejše usklajeni veliko bolje kot doslej.
Kako pa trenutno situacijo ocenjuje Andrej Trampuž, ki vodi infekcijski oddelek v največji evropski bolnišnici Charité v Berlinu? Takoj na začetku pojasni, da trenutno ne beležimo nič bolj blago obliko virusa kot na začetku epidemije. "Virus se bistveno ni spremenil, res pa je, da vidimo manj novih okužb. To pa predvsem zato, ker se držimo higienskih pravil. Pa tudi zato, ker nam je s karanteno, zaprtjem, uspelo doseči, da se ljudje niso gibali, da so ostali doma, ni bilo prireditev. Na ta način se je virus od marca naprej bistveno manj širil," pojasnjuje Trampuž in dodaja, da smo imeli v Sloveniji to srečo, da so bili ukrepi uvedeni, še preden se je virus bistveno razširil. Spomni, da v Italiji, Franciji in Španiji te sreče niso imeli. "Zdaj, ko ljudje spet več potujejo, ko prihajajo in odhajajo turisti, pa virus seveda spet prinašajo v Slovenijo."
Tako hudo, kot je bilo marca, najverjetneje ne bo
Andrej Trampuž pove, da se ukrepov ne držimo več tako strogo, kot smo se jih na začetku epidemije. "Ljudje hodijo na dopuste, v službo ... Zato se je začelo povečevati tudi število okužb po vsej Evropi. A zdaj primarno niso več okuženi starejši, pač pa mlajši, ki hodijo okrog, se družijo. Zato je tudi več infekcij, ki potekajo v blagi obliki," razlaga sogovornik in doda, da imamo prav zato posledično tudi manj smrtnih žrtev.
Cepivo bo odrešitev
Vodja infekcijskega oddelka v največji evropski bolnišnici Charité v Berlinu ob tem opozarja, da še vedno ne vemo, kdaj bo cepivo na voljo. "Če smo zelo optimistični, lahko da bo že jeseni ali pozimi, če smo pesimisti, bo nekje spomladi naslednje leto. Zagotovo pa bo v naslednjih nekaj mesecih. To bo odrešitev." Če bomo uspeli v kratkem času precepiti večino ljudi, potem se virus ne bo mogel več širiti, kar bi pomenilo, da bomo lahko znova živeli brez koronavirusa, pravi sogovornik.
V Sloveniji je tudi precej glasnih zagovornikov dejstva, da virus ne obstaja, ti ljudje bodo najverjetneje zavrnili tudi cepivo. Trampuž pravi, da je podobno tudi v Nemčiji. "Imamo veliko ljudi, ki ne verjame v cepivo. Ravno minuli vikend so napovedali velike demonstracije vseh, ki so proti higienskim ukrepom, maskam, cepivu. Te demonstracije so prepovedali," razlaga Andrej Trampuž in pove primer izpred nekaj tednov, ko se udeleženci podobnih demonstracij niso držali ukrepov, zato so imeli teden ali dva pozneje v Nemčiji porast števila novih okužb. "Številke so šle čez 2000 na dan. Zdaj se je spet začelo zniževati. Veliko se jih je verjetno okužilo prav na teh demonstracijah in zato so zdaj prepovedane. Gotovo je tudi v Sloveniji nekaj takih ljudi."
Infektolog pojasnjuje, da si zanikanje virusa "razlagamo s tem, da ljudje težko prenašajo osamitev ali pa svobodo, ki jim jo vzamemo. Pa to, da ne morejo potovati, veliko ljudi je izgubilo službo. In tako naprej. Veliko eksistenčnih strahov obstaja, ki jih poskušajo na ta način zanikati". Trampuž ob tem opozarja, da je iz medicinskega stališča virus nevaren, vsak okuženi pa je eden preveč.
Vsaka epidemija ima svoj konec
Slovenski infektolog v Berlinu je prepričan, da bo cepivo odrešitev, vse, kar moramo doseči v naslednjih nekaj mesecih, pa je, da kolikor je mogoče, preprečimo širjenje in ob tem poskušamo čim bolj normalno tudi živeti. "Zdaj si moramo reči, da ne bomo potovali, hodili na prireditve, imeli koncertov ... Čim bo cepivo na voljo, bomo lahko postopoma spet imeli prejšnjo normalnost," razlaga in opozarja, da pa še vedno ne vemo, koliko časa bo cepivo držalo.
Andrej Trampuž je optimističen, na vprašanje, ali bomo dočakali dan, ko se nam ne bo več treba pogovarjati o novem koronavirusu, pa odgovarja: "Smo v čudni realnosti, ampak vsaka epidemija je imela svoj začetek, svoj vrh in svoj konec," pripoveduje in spomni, da je bilo tudi v preteklih stoletjih veliko epidemij, črne koze, ki so jih rešili s cepivom, pa kuga, španska gripa ... "Vsaka epidemija ima konec. To, kar imamo zdaj, karantena in izolacija, so ukrepi, ki so jih poznali že pred stotimi leti in več. In bili so učinkoviti. Tisto, kar pa situacijo reši hitreje, pa je cepivo."
Če lahko masko nosi kirurg, jo lahko vsak
Kako infektolog komentira navedbe ljudi, da bi bilo bolje pustiti, da se prebivalstvo prekuži? "Računamo, da okoli pet odstotkov ljudi umre zaradi virusa. Če bi pustili, da se ljudje prekužijo, bi to pomenilo blazno veliko smrti," pove in spomni predvsem na ogrožene skupine, kamor sodijo starejši pa kronični bolniki. "Da bi žrtvovali te ljudi, je etično neodgovorno. Mi smo moralno odgovorni, da tudi te ljudi zaščitimo, pa četudi gre na račun ekonomije ali osebne svobode." Trampuž opozarja, da je pri ljudeh, starejših od 80 let, umrljivost od 50- do 70-odstotna.
"Ni se za hecati. Po drugi strani pa je širjenje zelo enostavno preprečiti. Maska, razdalja. Veliko ljudi trdi, da ima težave z maskami, da jih motijo, da pod njimi ne morejo dihati," pravi Andrej Trampuž, a jim odgovarja: "Poglejte si kirurge. Oni cel dan nosijo masko in to med težkim delom, ko operirajo. Nihče od njih se ne pritožuje in reče, da maske ne bo nosil. Če to lahko naredijo kirurgi, lahko čisto vsak."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
