Novo poročilo o vplivu podnebnih sprememb, šesto zapovrstjo, ki ga je izdal Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), je najresnejše opozorilo pred njihovimi posledicami. Da je za glavnino teh sprememb kriv človek, je bilo jasno, a zdaj znanstveniki na podlagi 14.000 študij ugotavljajo, da je krivdo mogoče v celoti pripisati človeku. Resnim posledicam se ne bomo več mogli izogniti. V naslednjih dveh desetletjih se bo povprečna svetovna temperatura dvignila za 1,5 stopinje Celzija, kar je skrb vzbujajoče glede na to, da smo se soočali s katastrofalnimi posledicami že pri dvigu za 1,1 stopinje Celzija.
Če se ne bodo emisije nemudoma zmanjšale, lahko pričakujemo, da bodo povprečne temperature za dve stopinji višje, povzema Reuters. Ekstremni vremenski pojavi so bili prej redkost, a bodo vedno pogostejši, tudi če se omeji višanje temperature, še predvidevajo znanstveniki. Najverjetneje lahko do konca stoletja pričakujemo tudi dvig gladine morja za dva metra, kar bo povzročalo poplave. Včasih so se hudi vročinski valovi pojavljali enkrat na 50 let, zdaj se enkrat na desetletje, tropski cikloni so vedno močnejši, suše so 1,7-krat pogostejše, piše Reuters.
Klimatološka znanost prvič ostra in nekompromisna
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ni presenečena nad ugotovitvami, navedenimi v poročilu, saj so številke spremljali že sproti. "Presenetljiva sta ostrina in nekompromisno opozarjanje, saj je bila do zdaj klimatološka znanost zelo zadržana in bolj pomirjujoča," je komentirala Kajfež Bogatajeva. Na zemlji ni več kotička, kjer se podnebne spremembe ne bi poznale, poudarja. "Večina vremenskih katastrof se je do zdaj dogajala v deželah v razvoju, zdaj pa se v Nemčiji, Švici, gorijo Grčija, Italija, Turčija, Kanada ... Zraven so televizijske kamere. Vse našteto bo zahtevalo večjo angažiranost in intenzivnejše ukrepanje," meni.
"Višanje povprečne temperature na 1,5 stopinje se ne da ustaviti, a če ne ukrepamo zdaj, se bodo temperature še višale. Pri 1,5 stopinje Celzija posledice niso tako hude kot pri treh ali štirih stopinjah, ko pa res lahko pride do podnebnega kaosa," razlaga klimatologinja. "Ko govorimo o krivdi človeka, moramo imeti v mislih dva prispevka: fosilno energetiko, ki poganja industrijo in promet, problematična so tudi umetna gnojila za kmetijstvo; drugo pa je raba tal, kamor uvrščamo izsekavanje gozdov, osuševanje mokrišč, ustvarjanje novih kmetijskih površin in urbanizacijo," razpravlja.
"Večina stvari, kaj bi bilo treba narediti, je zapisana v pariškem podnebnem sporazumu, ampak tega se nobeden ne drži, prav tako manjkajo konkretna navodila za posamezne države," je kritična sogovornica. "Pariški sporazum mora zaživeti in moramo se ga držati, a za to je nujna močna politična volja," je jasna Kajfež Bogatajeva.
"V prejšnjih poročilih niso toliko pozornosti namenjali hitrim podnebnim spremembam ali pa kolapsu podnebnega sistema. Tokrat pa so zapisani zelo jasni indici, da se nam prelomne klimatske spremembe lahko zgodijo. Kot recimo hitro taljenje Antarktike, odmrtje brazilskega pragozda ... Prej se je o tem govorilo zgolj kot o neki možnosti z majhno verjetnostjo, zdaj pa je zelo poudarjeno, da se nam lahko zgodi. To so potem res točke brez povratka," razlaga Kajfež Bogatajeva. Dodaja še, da bo pomembno predvsem poročilo o vplivih, v katerem bodo zajete posledice, morebitne nove bolezni.
Ni še prepozno, a ukrepov ne moremo prelagati
Okoljevarstvenik Taj Zavodnik iz nevladne okoljske organizacije Focus komentira, da so ugotovitve novega poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe zelo jasne, in sicer da je pravi čas za ukrepanje zdaj. Višanje globalne povprečne temperature poteka hitreje od pričakovanj, kmalu bomo presegli mejnik, ki bi nam omogočil še obvladljivo soočanje s podnebno krizo ter nižje stroške blaženja in prilagajanja in ki bi precej omilil družbeno in gospodarsko škodo negativnih posledic, pravi Zavodnik.
Svetovni voditelji: Nujno hitro ukrepanje
Po objavi poročila IPCC so se odzvali tudi svetovni voditelji in pozvali k hitremu ukrepanju. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je nujno takojšnje ukrepanje. "Današnje poročilo IPCC je, upajmo, budnica za svet, da nemudoma ukrepa, preden se novembra srečamo v Glasgowu na odločilnem vrhu COP26. Jasno je, da bo prihodnje desetletje odločilno za zagotovitev prihodnosti našega planeta," je dejal britanski premier Boris Johnson. Francoska okoljska ministrica Barbara Pomplil je opozorila, da ima svet le še deset let časa, da opusti fosilna goriva.
Okoljska aktivistka Greta Thunberg je na twitterju zapisala, da je še čas, da se izognemo najhujšim posledicam, a za to je nujno obravnavanje krize kot krize. (sta)
"A po ugotovitvah poročila je prihodnost naše družbe še vedno v naših rokah. Zato moramo številne nedavne naravne katastrofe tako doma kot po svetu razumeti kot trenutek streznitve in se zavezati k ambicioznejšim ukrepom, besede pa že danes spremeniti v dejanja. Smo v obdobju, ko Evropska unija (EU) sprejema novi zakonodajni paket Pripravljeni na 55. Ta kaže pot do evropskega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov. A če se pripravimo le na 55, ne bomo dosegli omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija. Zato morata tako EU kot Slovenija zaostriti svoje cilje. Pomembna priložnost v tej smeri za Slovenijo bo pri reviziji nacionalnega energetskega in podnebnega načrta leta 2023. Pri tem si bomo morali zastaviti mnogo ambicioznejše cilje v vseh sektorjih. Največ izzivov nas čaka na področju prometa, obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Nič še ni prepozno, a ukrepov enostavno ne moremo več prelagati. Že v tem in v naslednjih letih potrebujemo intenzivno vlaganje v obnovljive vire energije in omrežje, v javni potniški promet, železniško infrastrukturo ..." sklene Zavodnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
