Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje: "To, da ukrepi ne delujejo, ni res, gre za neko pavšalno oceno. Če ukrepi ne bi delovali, potem bi imeli v tem trenutku izredno visoko število okužb, saj bi se eksponentna krivulja s konca oktobra le še dvigala. Ukrepi so ustavili rast eksponenta, ga spravili v linearno funkcijo in šli smo celo v zmanjševanje do novembra. Čeprav nekateri ukrepov ne upoštevajo, je še vedno toliko ljudi, ki jih upoštevajo dovolj, da so se stvari upočasnile. Potem smo prišli v obdobje martinovanja, ko se je hodilo od kleti do kleti. Tako se sedaj zadeva na Gorenjskem in v Ljubljani umirja, na vzhodu pa ne, nekoliko višja je rast tudi na Primorskem.
Dokler ni učinkovitega cepiva, bomo morali imeti način življenja, ki bo preprečeval tvegane stike. Treba se je zavedati, da imamo posebno stanje in da se je treba temu primerno obnašati, ljudje pa se še vedno družijo. Ampak to ni samo slovenski primer, neko druženje smo videli recimo tudi v Belgiji.
A v naši državi tudi ni bilo fenomena poenotenja in stranke še vedno igrajo karte na covid. V začetku oktobra sem vse pozval, naj prenehajo s temi igrami, tudi predsednik Pahor je pozval, naj nehajo, a še vedno ni konca. Težava je, ker imamo enega sovražnika in zelo različne pristope do njega. Ljudje, ki ne upoštevajo ukrepov iz kakršnihkoli razlogov, so permanenten vir okuževalcev. Vsi bi se morali obnašati, kot da smo okuženi. Če bi se vsi držali na distanci, nosili maske in si razkuževali roke, okužb ne bi bilo. Le ko se virus ne bo mogel več širiti, bo prenehal obstajati, širjenje nadzorujemo mi. Virus ni za Janšo ali Fajonovo ali za gospoda iz Kamnika, mi v naši družbi pa se gremo, kdo je komu kaj rekel, namesto da bi vsi rekli - stroka je rekla tako in vlada je rekla tako, ker posluša stroko. Tega našega permanentnega boja virus ne razume, mi pa smo ustvarili poligon, kjer se lahko širi. V nekem trenutku se moramo usesti in se vprašati, kaj lahko naredim, da se virus ne bo prenašal. S tem se ščitimo tudi pred drugimi okužbami."
Profesor Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani: "Predvsem moramo preprečiti, da okuženi ljudje hodijo okoli in razširjajo virus, kar nam doslej ni uspelo. Množično in pogosto testiranje, če ga že ne znamo izvesti za celotno populacijo kot na Slovaškem, bi bilo zaželeno vsaj v vseh DSO, zdravstvenih ustanovah, v podjetjih, šolah, pa tudi na točkah covid-19 za občane, kamor bi se lahko vsak prišel testirat. Tako bi lahko identificirali precejšen delež okuženih. Ključno je, da se tisti, ki so na testih pozitivni, in njihovi bližnji kontakti izolirajo. Najbrž bo potrebna kombinacija stimulacije (100-odstotno nadomestilo) in kontrole (odločbe, odgovornost posameznikov, pa tudi podjetij, kjer okuženi delajo).
Najbrž bi lahko vlada organizirala bolj ugoden skupni nakup večjega števila hitrih testov in podprla (s testi, svetovanjem) podjetja in organizacije, da redno testirajo, dokler se epidemija ne poleže. Ministrstvo za zdravje pa bi lahko to podprlo preko sodelovanja zdravstvenega kadra pri jemanju brisov, kar nekatera podjetja sedaj delajo samoiniciativno. Drugače je koristna orientacija na teste, kjer si vsak vzorec odvzame sam (slina, bris iz nosa), kot to izvajajo denimo na veliko univerzah v ZDA, Veliki Britaniji, Avstriji ali pri nas na Kemijskem inštitutu. Ni potrebno, da hitri test analizira specialist klinične medicine, ampak lahko za to hitro priučimo lokalno osebje ali, če je potrebno, organiziramo dežurni center, kamor se pošlje nejasne rezultate na konzultacijo. Predvsem bi morali biti pragmatični in dobre zglede iz posameznih skupnosti prenašati na večje število skupnosti (na primer testiranje v posameznih podjetjih, mestih, podobno kot mrežo hitrih testov širijo na nove skupnosti v Veliki Britaniji).
Ključni sta dobra organizacija in informacijska podpora, s čim manj formalnosti in čim več odločanja v rokah sposobnih in motiviranih."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
