Srečko Klapš
Prireditelji največje slovenske navtične razstave so kljub naporom, da bi Internautico tradicionalno v začetku maja po dveh letih ponovno organizirali v živo v portoroški marini, zaradi premajhnega interesa razstavljavcev morali odpovedati. "Razumemo, da zapletene mednarodne gospodarske in politične razmere, ki očitno čedalje bolj vplivajo tudi na navtično industrijo, onemogočajo razstavljavcem, da bi skupaj z nami letos sooblikovali kakovosten navtični dogodek," še pojasnjujejo na spletni strani.
Cene bodo najverjetneje ostale visoke
Jurij Korenc, direktor in lastnik agencije Studio 37, ki prireja Internautico, je za Večer dodatno pojasnil, da je koronakriza predvsem vplivala na proizvodnjo, ki se je v preteklih dveh letih bistveno zmanjšala, čemur je sledilo tudi zmanjšanje prodaje. "Cene plovil so se dvignile in se še dvigujejo, saj v zadnjem času na to panogo negativno vplivajo tudi aktualne politične razmere v svetu in vojna v Ukrajini," še meni Korenc in dodaja, da so se kljub temu, da ni bilo navtičnih sejmov, posli sklepali, ob čemer se je spremenil način kupovanja plovil. "Proizvajalci so se lotili direktnega marketinga in organizacije lastnih predstavitev, kupci pa so veliko bolj posegali po alternativnih virih informacij. Največ prodaje je med rabljenimi plovili, saj novih plovil ni dovolj. Trenutno je povpraševanje višje od ponudbe, kar je posledica dveletnega premora," ocenjuje Korenc.
Po letošnji ponovni odpovedi Internautice Korenc pričakuje še, da se bo v prihodnjem letu stanje približalo tistemu izpred nekaj let, vendar so časi še negotovi, ob čemer po njegovem tudi z epidemijo še nismo zaključili. "Navtična industrija se bo v prihodnje preusmerila od naravnanosti k doseganju večjih količin k višji kakovosti. Cene bodo najverjetneje ostale visoke, pričakovati je tudi vpliv povečevanja cen energentov, kar bo vplivalo na odločitev o nakupu predvsem v srednjem razredu plovil, namenjenih športu in rekreaciji."
Omejene dobave in zamude
Logistične in transportne izzive čutijo tudi prodajalci plovil in navtične opreme, ob čemer Lea Pučko Resnik, direktorica podjetja Moto-Nautika, ugotavlja, da navtični trg vsaj v njihovem prodajnem segmentu v času koronakrize ni utrpel večjih posledic. Stranke so namreč zaradi onemogočenih letalskih potovanj več časa preživljale na morju in v naravi. "Zaradi omejene dobave in podražitev surovin pa so se cene teh izdelkov povišale, kot tudi posledično rabljenih plovil, ker novih ni dovolj na tržišču. Večji problem so bile omejena dobava plovil, ko jih niso mogli dobaviti kupcem toliko, kot bi želeli, in zamude pri dobavah, ker dobavitelji zaradi motenih dobav delov in surovin ne morejo zagotavljati naročila v celoti." Pučko Resnikova še dodaja, da je v primerjavi s preteklimi leti nekoliko lažje prodati plovilo višjega cenovnega razreda. Sicer prodajajo plovila do deset metrov dolžine, največ povpraševanja pa je za velikosti med šestimi in sedmimi metri. "Predvidevamo, da se bo v roku leta ali dveh stanje nekoliko stabiliziralo, kakor tudi rast cen."
Iskra gradi ladje za prvo pomoč
V Iskrini ladjedelnici v Šibeniku so podpisali pogodbo za izdelavo šestih hitrih ladij za nujno pomorsko medicinsko pomoč, ki jih je naročilo hrvaško ministrstvo za zdravstvo. Plovila bodo namenjena nujni pomoči prebivalcem hrvaških otokov in turistom ter bodo stacionirana v Dubrovniku, Supetarju na otoku Braču, Šibeniku, Zadru, na Rabu in Malem Lošinju. Dolžina plovil bo 15 metrov, njihova hitrost bo dosegla do 35 vozlov. Posel je vreden dobrih deset milijonov evrov, rok za izgradnjo novih plovil, ki bodo imela trup iz aluminija in bodo opremljena s sodobno medicinsko opremo, pa je dve leti. Iskra je posel dobila na javnem razpisu v konzorciju z ladjedelnico Tehnomont iz Pulja. Plovila, od katerih prvo že gradijo, je projektirala hrvaška podružnica ameriške družbe Metal Shark. "Gre za svetovnega liderja projektiranja tovrstnih plovil. Sposobna bodo premagovati tudi najtežje vremenske ovire na morju, ki jih helikopterji in gliserji ne morejo," je povedal Aleš Ekar, direktor Iskrine ladjedelnice v Šibeniku.
Slovenci se vračajo v portoroško marino
Tudi v Marini Portorož ugotavljajo, da jih obdobje koronakrize ni tako prizadelo kot turistično panogo, saj je po besedah Alje Pačelat, vodje prodaje Marine Portorož, tovrstna oblika preživljanja prostega časa prilagojena ohranjanju tako imenovanega mehurčka na prostem. Ob tem so tuji gostje zaradi potovalnih omejitev težje prihajali v Portorož, slovenski lastniki plovil v tujih marinah pa so zaradi potovalnih omejitev spoznali prednost priveza v domači marini. "Velika večina privezov za plovila nad 14 metrov dolžine je zasedenih. Prostih imamo še nekaj kapacitet za plovila, krajša od 12 metrov, in za ta privezna mesta pričakujemo, da jih bodo zasedli sezonski in tranzitni gosti." Alja Pačelat prihodnje navtične trende vidi v ukrepih trajnostnega ravnanja z okoljem in iskanju pametnih digitalnih rešitev. "Opažamo, da je trend v nakupu večjih plovil, ki zahtevajo tudi primerno infrastrukturo. Vprašanje pa je, kako bodo višje cene goriv vplivale na obnašanje navtikov," še pravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
