Stvari se odvijajo v neželeni smeri, predvsem pri polnjenju bolnišnice s covidnimi bolniki, je v izjavi za medije danes dejal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Anton Crnjac. Posebej jih skrbi, da se vse ostale dejavnosti počasi ustavljajo, o čemer so danes ponovno razpravljali na kriznem sestanku, na katerem so izdelali natančno časovnico in opredelili kadrovske in prostorske možnosti.
Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov v UKC Maribor je v četrtek naraslo na 113, od tega je bilo na intenzivnem zdravljenju 36 bolnikov, na akutnem oddelku pa 77. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku je znašala 67 let, na intenzivnem oddelku pa 63.
Kot je povedala vodja oddelka intenzivne nege za covidne bolnike Alenka Strdin-Košir, imajo trenutno na intenzivnem oddelku 38 postelj in možnost povečanja do 44, ko bo tako odločilo ministrstvo za zdravje. Predvideva, da bodo te zmogljivosti zapolnili v enem tednu. Struktura bolnikov na tem oddelku se je po njenih besedah precej spremenila v primerjavi z drugim valom, so mlajši, stari so od okoli 35 do 65 let. Še vedno je od 80 do 85 odstotkov bolnikov, ki pristanejo na intenzivni negi, necepljenih. Pri cepljenih je potek bolezni blažji, je dejala.
"Za teh 38 postelj intenzivne terapije potrebujemo ogromno kadra," je dejala. Trenutno je na ta oddelek prerazporejenih 40 zdravnikov iz drugih delovišč in 91 medicinskih sester, ki tako manjkajo na drugih deloviščih.
Strokovnost zna postati vprašljiva
"Pred slovenskimi bolnišnicami so najtežji dnevi in tedni od začetka epidemije Covida-19, verjetno tudi najtežji tedni v njihovi zgodovini," piše v skupni izjavi strokovnih direktorjev slovenskih bolnišnic, ki jo je UKC Maribor objavil na twitterju. Zagotovili so, da bolnikom ne bodo zapirali vrat, ne morejo jim pa zagotoviti, da bodo deležni najvišjih standardov kakovostne in varne obravnave.
S kadrom, ki ga imajo v UKC Maribor, lahko po besedah Strdin-Košir trenutno zagotovijo skrb za do 44 bolnikov na intenzivni negi. A v bolnišnici imajo pripravljeno še eno možno lokacijo z dodatnimi največ 16 posteljami za intenzivno nego, a odpiranje še ene lokacije bi po besedah Alenke Strdin-Košir pomenilo težave pri kadrih, saj ti ne bi bili nujno usposobljeni za delo v intenzivni terapiji. "Postelje bomo zagotovili, tudi ventilatorje bomo nekako zagotovili, problem pa je, da usposobljenega kadra pa nimamo več od kod vzeti," je opozorila in dodala, da strokovnost zna postati vprašljiva.
Predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter akutnega oddelka za covidne bolnike Nina Gorišek-Miksić je povedala, da na oddelku zdravijo samo še covidne bolnike, ostale infekcijske bolnike so preselili na kliniko za interno medicino. Stanje se je izrazito poslabšalo v zadnjih dveh tednih, zlasti pa zadnji vikend, je dejala, boji se, da bo trend še naraščal. Zato vse poziva k zaščitnemu ravnanju. "Bojimo se, da ne bi zmogli" je dejala in dodala, da trenutno žal ni čas za martinovanje.
Ponovno povečan interes za cepljenje
Na vrhuncu prvega vala epidemije so v UKC Maribor 13. aprila lani skupno zdravili 32 covidnih bolnikov, na vrhuncu drugega vala epidemije pred letom dni, 23. novembra lani, so jih zdravili 218, od tega 47 na intenzivnem zdravljenju. Na vrhuncu tretjega vala epidemije je bilo hospitaliziranih podobno število bolnikov kot zdaj, in sicer so jih 11. aprila letos zdravili 121, od tega 29 na intenzivni negi, kažejo podatki UKC Maribor.
Medtem so v cepilnem centru UKC Maribor ta teden ponovno zaznali povečan interes za cepljenje proti covidu-19, zato bo cepilni center v UKC ponovno odprt tudi ob vikendih, že ta vikend med 8. in 16. uro.
V obdobju od 7. julija letos do 4. novembra so v povprečju cepili 180 ljudi dnevno, skupaj že 17.325 ljudi, samo v četrtek pa se je cepilo 420 ljudi. Cepljenje je možno le s cepivom Pfizer/BioNTech, možno je brez predhodnega naročanja, cepiva pa imajo dovolj.
Trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti
Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je danes v izjavi za medije povedala, da so trenutne kapacitete v UKC na robu zmogljivosti. "Pripravljamo se za odpiranje dodatnih kapacitet tako za enoto intenzivne terapije, kot za navadne postelje," je dejala.
Nekaj dodatnih postelj bodo vzpostavili na infekcijski kliniki, nekaj pa v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS). "Se pa bojim, da bo treba še kaj postoriti, kajti razmere v državi so kar hude," je poudarila Lejko Zupanc.
Po praznikih je naraslo število sprejemov tako na navadne kot na oddelke intenzivne terapije. Na kliniki imajo trenutno zasedenih 65 postelj na intenzivni terapiji, kjer sicer lahko zagotovijo do največ 80 postelj. Na navadnem oddelku imajo 152 bolnikov, po razširitvi pa bi lahko sprejeli še dodatnih 40 bolnikov, "potem pa ne bo šlo več brez zapiranja drugih oddelkov", je povedala predstojnica klinike.
Po njenih besedah stalen prihod novih bolnikov ne bi bila težava, če bi se ti v bolnišnici zdravili kratek čas. Že običajen covidni bolnik brez pridruženih bolezni, na primer hude oblike sladkorne bolezni ali srčnega popuščanja, namreč ostane v bolnišnici povprečno od sedem do devet dni. Ležalna doba bolnika v enoti intenzivne terapije pa je "zelo optimistično" okrog tri tedne, nekateri pa potrebujejo intenzivno nego nekaj tednov ali tudi več mesecev.
O možnosti zaprtja države je dejala, da je to "pač neko sredstvo, s katerim prisiliš ljudi, da se ukrepov držijo". Hkrati pa je poudarila, da zaprtja države ne bi potrebovali, če bi bili vsi odgovorni. Tako si Lejko Zupanc želi, da bi se vsi zavedali, da morajo narediti vse, da preprečijo prenos okužbe.
