Umrl je Ivan Zidar, dolgo eden največjih in prav tako najkontroverznejših gradbenikov v državi.
Star je bil 82 let. Dolgoletni direktor gradbenega giganta SCT je bil drugo ime za slovenski avtocestni križ, za vse poti in tudi stranpoti tega veleprojekta.
Njegova pot se je začela hitro vzpenjati prek podjetij Slovenija ceste, Mehanični obrati, sredi sedemdesetih je vodil tudi Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo avtocest in hidroelektrarn, tu so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste.
Gospodarska zbornica Jugoslavije ga je konec sedemdesetih razglasila za gospodarstvenika leta.
Za ljubljanski SCT so bili v 80. letih minulega stoletja značilni pomembni in veliki projekti, tako doma kot v tujini, predvsem v Iraku in Libiji. Po osamosvojitvi in sušnem obdobju, ki je sledilo, je podjetje doživelo nov razcvet po letu 1994 zaradi gradnje slovenskega avtocestnega križa, kjer je bil SCT največji in vodilni izvajalec. Leta kasneje je Zidar delitev poslov pri gradnji avtocest pojasnjeval pred preiskovalno komisijo v DZ, ki je želela ugotoviti, kako so tekli projekti in kako so bila porabljena proračunska sredstva.
Zidarjevo zaslišanje je bilo zagotovo eno najbolj zanimivih. O razvpitem sestanku na Zemonu, na katerem naj bi se bili slovenski gradbinci dogovorili za kartelni nastop, je na primer rekel: "Ni šlo za uradne sestanke, mi smo se po gradbinsko sestajali. Imeli smo likofe, sedli smo, kaj pojedli in popili, tolkli drug čez drugega, se včasih skoraj tudi stepli."
Pomembno vlogo je SCT imel tudi pri gradnji nove pediatrične klinike, ki so jo slovesno odprli leta 2008. Na odprtju se je Zidar s tedanjo zdravstveno ministrico Zofijo Mazej Kukovič simbolično zagugal na otroškem igrišču nove pediatrične klinike.
Začetek konca Zidarja je bila preiskava v aferi Čista lopata leta 2008. Proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij v Sloveniji so jo sprožili zaradi suma kaznivih dejanj gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja.
Neslavni konec "gradbenega barona" sta pomenila začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij.
Proti Zidarju so se vrstili sodni postopki, v katerih je bil med obtoženimi ali pa so bili povezani z njim in njegovim delovanjem, kot so predor Šentvid, zadeva Fiesa, domnevno sporni posli med določenimi družbami ali zloraba položaja in oškodovanje SCT.
Naredil je pot od gradbenega barona do obsojenca slabega zdravja
Zaradi slabega zdravja so ga izločili iz postopka, v zadevi Čista lopata pa je bil zaradi dogovarjanja pri pripravi ponudb na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika in podkupovanja naročila za gradnjo kontrolnega centra marca 2013 pravnomočno obsojen na 14-mesečno zaporno kazen. A skozi vrata zapora zaradi slabega zdravja ni nikoli stopil.
Zaradi stečaja SCT sredi leta 2011 je delo neposredno izgubilo 760 ljudi, nato pa so šle v stečaj še hčerinske in druge, s SCT povezane družbe. Stečajni upravitelj je proti Zidarju vložil tri milijone evrov težak premoženjskopravni zahtevek in ocenil, da je Zidar družbi povzročil za 8,54 milijona evrov premoženjske škode. Eden od upnikov je zoper Zidarja vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Po stečaju SCT je za 41 milijonov evrov bančnih terjatev pristalo na DUTB.
Zidar je leta 2015 razglasil osebni stečaj, v katerem je bilo priznanih za skupno 16,3 milijona evrov terjatev. Največji upnik je bil SCT v stečaju, ki je imel priznanih za 8,7 milijona evrov navadnih terjatev.
Zaradi zdravstvenih težav se je Ivan Zidar v zadnjih letih popolnoma umaknil iz javnosti. Nazadnje je bila marca letosna kranjskem sodišču obravnava njegove tožbe proti ljubljanskem okrožnem sodišču in državi, ker je sodišče zaradi oškodovanja SCT leta 2015 sklenilo, da se njemu in soprogi odvzame pridobljeno premoženjsko korist v višini skoraj 900.000 evrov, čemur je s tožbo oporekal.
