Upokojevanje: Zvišati najnižjo upokojitveno starost s 60 let na 62 in podaljšati pokojninsko dobo s 40 let na 42

"Po dveh letih imamo pred seboj dobra izhodišča za bodoče premike v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prioritete so jasne: zagotoviti obenem primerne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema ter zasnovati sistem, ki je bolj pregleden in razumljiv prav vsakemu izmed nas. Pokojninska reforma bi morala biti sprejeta do konca leta 2024," je dejala Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi analize našega pokojninskega sistema, ki jo je pripravil OECD.

Pokojninsko reforma bo nujna, je poudaril tudi Mark Pearson, OECD namestnik direktorja za zaposlovanje, delo in socialne zadeve, sicer se bo Slovenija v naslednjih desetletjih zaradi hitrega naraščanja starejših soočala z visokimi stroški za pokojnine. Ti se bodo z deset odstotkov BDP v letu 2019 povzpeli na 15,7 odstotka BDP v letu 2050. Kar bi bilo največ, takoj za Romunijo in Italijo. "Višje izdatke bi lahko pokrili le z zvišanjem davkov in prispevkov, a žal v Sloveniji nimate veliko manevrskega prostora pri prispevnih stopnjah, že zdaj imate najvišje v OECD," je izpostavil Pearson.

Rešitev vidi v podaljševanju delovne aktivnosti starejših, saj je zaposlenost Slovencev po 60. letu starosti zelo nizka. Leta 2019 je bilo zaposlenih le 25 odstotkov vseh med 60. in 64. letom starosti, kar je polovica povprečja OECD. "Spodbujati ljudi, da bodo delali dlje, je ključnega pomena, če želi Slovenija ohraniti višino pokojnin in jih vzdržno financirati," je prepričan. Slovenija ima eno najnižjih starosti za upokojitev, saj se nikjer v EU in OECD ni mogoče upokojiti že pri 60 letih starosti s 40 leti delovne dobe, je opozoril. Ocenil je, da bo treba najnižjo upokojitveno starost 60 let zvišati na najmanj 62 let. Poleg tega bo treba podaljšati tudi potrebno pokojninsko dobo za pokojnino brez malusov s sedanjih 40 let na najmanj 42 let. In še nekaj: razmisliti bo treba tudi o ukinitvi olajšave oziroma možnosti znižanja upokojitvene starosti na račun skrbi za otroka.

Dobro bi bilo tudi poenostaviti metode izračunavanja pokojnin. Ena od težav slovenskega pokojninskega sistema je namreč tudi zapletenost, zaradi česar ljudje sploh ne vedo, do česa so upravičeni, je poudaril Pearson. Pri odmeri pokojnin se tako predlaga sprememba, da se ne bi več upoštevalo le 24 najugodnejših let, ampak zaslužek v vseh letih pokojninske dobe. Kar zadeva usklajevanje pokojnin, s katerimi se ohranja njihova vrednost po upokojitvi, pa je priporočilo, da bi se pokojnine v prihodnje usklajevale le še z rastjo življenjskih stroškov, ne pa več tudi z rastjo plač.

Da bi povečali prihodke ljudem po upokojitvi, bi bilo treba vse delavce vključiti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Še posebej zaposlene z nižjimi dohodki bi bilo treba s subvencijami in prispevki bolj stimulirati k dodatnemu pokojninskemu varčevanju. Pearson tudi meni, da bi bilo dobro ločiti pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ustanoviti neodvisen organ, ki bi nadzoroval pokojninski sistem, kar bi zagotovo prispevalo k boljši preglednosti in tudi dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema.