Volivci bodo na jutrišnjih parlamentarnih volitvah izvolili nov parlament. Končni rezultati volitev bodo znani do 10. maja, mandati pa bodo novoizvoljenim poslancem potrjeni na prvi, ustanovni seji novega sklica državnega zbora, ki jo mora predsednik države
Borut Pahor sklicati najkasneje 20 dni po volitvah. Ker se ta rok izteče v soboto, 14. maja, bo konstitutivna seja novega sklica parlamenta, na kateri bodo poslanci volili tudi novega predsednika državnega zbora, najverjetneje v petek, 13. maja. Kandidata za predsednika državnega zbora lahko predlaga najmanj deset poslancev, izvolijo pa ga na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev, kar pomeni, da kandidat za izvolitev potrebuje najmanj 46 glasov. Do izvolitve predsednika državnega zbora konstitutivno sejo državnega zbora vodi najstarejši poslanec. S potrditvijo mandatov novim poslancem se bo iztekel mandat dosedanjim poslancem, s tem pa tudi mandatna doba aktualnega sklica državnega zbora, ki se je po zadnjih parlamentarnih volitvah pred štirimi leti konstituiral 22. junija 2018.
Rekordna udeležba na predčasnem glasovanju
Predčasnega glasovanja pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami se je v četrtek udeležilo 45.941 volivcev oziroma 2,7 odstotka volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). Na predčasnem glasovanju, ki je trajalo od torka do četrtka, je svoj glas skupaj oddalo 7,67 odstotka volivcev. To pomeni, da se je predčasnega glasovanja v treh dneh udeležilo 130.151 volilnih upravičencev, kar je najvišja udeležba na predčasnem glasovanju na vseh volitvah in referendumih do zdaj. Doslej je bila najvišja na lanskem referendumu o noveli zakona o vodah, ko je na volišča v treh dneh predčasnega glasovanja prišlo 84.196 volivcev, kar predstavlja 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za primerjavo, na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je tretji dan predčasno glasovalo 20.857 volivcev oziroma 1,22 odstotka volilnih upravičencev, v treh dneh pa skupaj 53.158 volivcev oziroma 3,1 odstotka volilnih upravičencev.
Z ustanovno sejo državnega zbora začnejo teči tudi roki za oblikovanje nove vlade. Pahor naj bi se v tednu po 13. maju sestal z novim predsednikom državnega zbora, predvidoma 23. in 24. maja pa naj bi bil prvi krog posvetovanj predsednika republike z novimi vodji poslanskih skupin o mandatarju. Pahor mora kandidata za mandatarja državnemu zboru predlagati najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora. Spomnimo, da je predsednik republike že ob podpisu odloka o razpisu volitev konec februarja sporočil, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu kandidatu, ki bo užival absolutno podporo poslancev, torej 46 glasov ali več. Kot je takrat pojasnil Pahor, bo vodje poslanskih skupin prosil, da podporo kandidatu za mandatarja izkažejo s podpisi poslancev. Če zadostne podpore poslancev za izvolitev ne bo zbral noben kandidat, pa bo Pahor mandat za sestavo nove vlade podelil predsedniku stranke, ki bo relativna zmagovalka jutrišnjih parlamentarnih volitev. Državni zbor volitve predsednika vlade opravi najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Kandidat za predsednika vlade je izvoljen, če dobi najmanj 46 glasov poslancev. Predsednik vlade najkasneje v 15 dneh po izvolitvi državnemu zboru predlaga imenovanje ministrov, najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur pa sledijo zaslišanja kandidatov za ministre pred pristojnimi parlamentarnimi odbori.
Konstitutivna seja novega sklica parlamenta bo najverjetneje v petek, 13. maja
Če kandidat za mandatarja ni izvoljen, se opravijo ponovne volitve predsednika vlade. Nove kandidature lahko poleg predsednika republike predložijo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer pa za izvolitev zadošča večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi na teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik države razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.