Ustavni sodniki zadržali izvajanje celotnega zakona o švicarskih frankih

Srečko Klapš Srečko Klapš
14.03.2022 13:05

Poleg bank in Banke Slovenije proti zakonu o švicarskih frankih tudi vlada, državni zbor pa na poziv ustavnega sodišča ni odgovoril. Tudi presojo ustavnosti bodo obravnavali "absolutno prednostno".

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zakon, ki bi razrešil problematiko kreditojemalcev v švicarskih frankih, so poslanci na pobudo Združenja Frank in državnega sveta sprejeli konec februarja.
Nebojša Tejić/STA

Z ustavnega sodišča so danes sporočili, da so v postopkih za preizkus pobude NKBM, ki jo zastopa Odvetniška družba Ketler in partnerji, in pobude družbe Addiko Bank, ki jih zastopa odvetnica Branka Sedmak, na seji 10. marca sklenili, da do končne odločitve zadržijo izvrševanje zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (ZOPVTKK). Ustavni sodniki v sestavi dr. Matej Accetto, dr. dr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs so odločitev sprejeli soglasno, pri odločanju pa se je izločil sodnik dr. Rok Čeferin.

V obrazložitvi sklepa ustavni sodniki pojasnjujejo, da so zadržali izvajanje celotnega zakona zavoljo več morebiti težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic. Najprej bankam pobudnicam, ki jim zakon nalaga, kot zatrjujejo, številna opravila, ki bi jih v danih jim rokih težko izvedle. Od tega, da morajo v 60 dneh pripraviti ustrezno dokumentacijo ter v 30 dneh od podpisa kreditojemalcu vrniti morebitno preplačilo, izročiti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke ali, če dolg po novem izračunu še ni bil poplačan, nadaljevati pogodbeno razmerje - ki so povezana z operativnimi stroški. Ob čemer morajo banke za predvidena izplačila kreditojemalcem oblikovati tudi ustrezne rezervacije.

V drugi skupini naštevajo posledice, ki bi lahko nastale tudi drugim subjektom, ne le pobudnicam, ob čemer izpostavljajo Banko Slovenijo in sodišča. Centralni banki zakon nalaga nadzor, vključno s postopki za odvzem bančnih licenc, zato bi bile posledice v primeru razveljavitve težko popravljive. "Z vidika zahteve po racionalnem in ekonomičnem vodenju sodnih postopkov ni sprejemljivo, da bi se prenehalo vodenje večjega števila odprtih sodnih postopkov zaradi izvrševanja zakona, za katerega bi ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da je protiustaven. Prišlo bi do nepovratne izgube časa in sredstev strank ter virov, ki jih za delovanje sodnega sistema namenja država," še meni ustavno sodišče.

Tretja skupina posledic se nanaša na bančni in gospodarski sistem kot celoto. Ustavne sodnike namreč skrbi, da bi izvrševanje izpodbijanega zakona negativno vplivalo na dobičkonosnost in kapital bank, s tem pa na poslabšanje razpoloženja tujih in domačih vlagateljev ter zaupanja v gospodarski sistem kot celoto.

Svoje mnenje o predlogu za začasno zadržanje je posredovala tudi vlada, ki se strinja z navedbami pobudnic o težko popravljivih škodljivih posledicah: "Izpodbijani zakon naj bi tako vplival na celotno gospodarstvo in makroekonomsko stabilnost Republike Slovenije kot tudi na njen mednarodni ugled." Medtem ko državni zbor ni odgovoril na poziv ustavnega sodišča.

Pričakujemo še uradni odziv Združenja bank Slovenije, Združenja Frank in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta