V iskanju delavcev

Delodajalci že lep čas opozarjajo na težave s pridobivanjem delavcev, zdi se tudi, da je panog, ki se soočajo z nenehnim bolj ali manj neuspešnim iskanjem ustreznega kadra, zlasti takega, ki bi ostajal v podjetjih dolgoročneje, čedalje več. Hkrati je zavod za zaposlovanje v tem poletju dosegel nov rekord v vrednosti delovno aktivnih. V povprečju je bilo letos na zavodu prijavljenih okoli 59 tisoč brezposelnih ali četrtina manj kot v primerljivem obdobju lani. Slabša se struktura brezposelnih, pri čemer se povečuje delež starejših in dolgotrajno brezposelnih. Delodajalci so sporočili skoraj 102 tisoč prostih delovnih mest, približno petino več kot lani v prvih sedmih mesecih. Ob vseh trendih skrbi širši kontekst - demografska slika, saj manjše generacije mladih, ki vstopajo na trg dela, ne nadomestijo večjih generacij delavcev, ki se upokojujejo. Hkrati mlajši na trg dela vstopajo z drugačnimi pogledi na delo in zaposlitev - lažje prehajajo med podjetji, na katera niso (na)vezani v taki meri kot starejše generacije, ob plačah so jim pomembni manj naporen, stalnejši in predvidljiv delovni čas ter druge ugodnosti, povezane s stilom in kakovostjo življenja.

Kam so pravzaprav šli (in ostali) vsi delavci in zakaj strukturnega neskladja na trgu dela, ki je izpostavljeno že leta, ni bilo mogoče odpraviti, temveč se ponekod le še zaostruje? Če so prehodi delavcev v Avstrijo, povezani predvsem z višino (izplačanih neto) plač, izčrpani in se ne nazadnje tudi v Avstriji soočajo s pomanjkanjem delavcev, kje so potemtakem delavci, če je tudi brezposelnost nizka in torej ljudje niso brez služb ali vsaj ne brez dela? Težave industrije so že leta ponavljajoče in niso od danes: kvalificiranih delavcev s specifičnimi znanji veliki zaposlovalci ne morejo pridobiti v zadostni meri ne le zaradi narave dela, ki je običajno tudi večizmensko in morda vsaj zato nekoliko bolje vrednoteno, temveč tudi zaradi že leta podcenjenega poklicnega izobraževanja. Deficitarni poklici so kljub več poskusom, da to ne bi bili več, še vedno bolj kot ne isti. Čedalje bolj omejene so možnosti zaposlovanja delavcev iz tujine. Nekateri poklici oziroma delo v njih so vse bolj zahtevni - kot je ob staranju prebivalstva in daljši življenjski dobi recimo področje nege, ki je utrujajoče in preslabo plačano.

Kljub novim negotovostim, povezanim z višjimi stroški elektrike in plina oziroma zviševanjem stroškov na sploh, za zdaj napovedi večjih udarcev in pretresov gospodarstva ni v obtoku, a to je vseeno bolj zatišje pred viharjem. Že zdaj je na dlani, da se bo optimizacija stroškov poznala in odrazila pri plačah delavcev. Najnovejša anketa Obrtno-podjetniške zbornice med člani ni ravno obetavna - tri četrtine jih napoveduje nižji dobiček, skoraj tretjina, da bi lahko bil ogrožen obstoj njihovega podjetja ali da bodo krčili poslovanje, za zdaj manjši del razmišlja o odpuščanjih. Iz zbornice so ob tem že pozvali vlado, naj sprejme ukrep čakanja na delo doma in skrajšanega delovnega časa, tudi zato, da bi lahko obdržali kader.

Zategovanje pasov se tako zdi povsod neizbežno, vprašanje je le, za kakšno ceno in kakšne bodo posledice ter ali bo mogoče preseči reakcije, ko je že pozno, in odreagirati učinkovito (vna)prej.