V Italijo in Grčijo le še z negativnim testom, na Hrvaškem kazni za neupoštevanje PCT, v nekaterih državah prej na božične počitnice ...

Italijanska vlada je odločila, da morajo tudi cepljeni in prebolevniki pred vstopom v državo opraviti PCR-test ali hitri test. Uvedba ukrepa je povzročila veliko razburjenje ob slovensko-italijanski meji, ki jo vsakodnevno prehaja veliko število ljudi, mnogi tudi zato, ker bivajo na eni strani meje, zaposleni pa so na drugi. No, zanje bodo veljale izjeme, ni pa povsem jasno, kaj so nujni opravki oziroma obveznosti, to bodo očitno presojali policisti na meji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Dobrodošlica v Italiji je od danes nekoliko bolj grenka. 

Reuters

Italija ne bi bila vredna svojega slovesa, če ne bi bilo pri vsakem ukrepu, ki ga sprejme, nekaj zmede. Tako je bilo treba počakati do današnjega popoldneva, da je postalo bolj ali manj jasno, kako je z novimi ukrepi v zvezi s prehajanjem meje, ki jih je vlada Maria Draghija sprejela v torek, veljati pa so začeli že danes. Po novem namreč ne zadostuje več potrdilo o cepljenju, ampak je potreben tudi negativni PCR-test ali hitri test, necepljeni pa morajo za pet dni v karanteno. Veljavnost negativnega PCR-testa je 48 ur, hitrega pa 24 ur. To ne velja samo za Slovenijo, ampak za vse države članice Evropske unije. Za ostale države pa ostajajo v veljavi že obstoječe omejitve.

Za čezmejne delavce ukrep ne velja

Uvedba ukrepa je povzročila veliko razburjenje ob slovensko-italijanski meji, ki jo vsakodnevno prehaja veliko število ljudi, mnogi tudi zato, ker bivajo na eni strani meje, zaposleni pa so na drugi. Danes popoldne je prišlo sporočilo notranjega ministrstva, da ostajajo v veljavi vse izjeme, ki so bile uveljavljene že pred časom. To pomeni, da za vse, ki morajo čez mejo na delo oziroma se vračajo domov ali morajo čez mejo zaradi nujnih opravkov in ki živijo v 60-kilometrskem obmejnem pasu, veljajo stara določila, torej potrdilo o cepljenju ali prebolelosti, sicer pa negativni test in obvezna nošnja maske. Ni pa povsem natančno pojasnjeno, kaj so nujni opravki oziroma obveznosti, to bodo očitno presojali policisti na meji.

Tudi Grčija poostruje pravila. Od nedelje bo za vstop v državo potreben negativni test PCR, ki ni starejši od 48 ur. Podobne ukrepe, torej obvezni negativni test kljub cepljenju ali prebolelosti, od začetka decembra velja za vstop v Švico in Veliko Britanijo, ki pa nista članici EU. Podobno je za vse, ki želijo vstopiti na Poljsko iz držav izven schengenskega območja, poslej je za vstop potrebno dokazilo o negativnem testu na okužbo, ki ne sme biti starejše od 24 ur. In še: na Hrvaškem bodo po novem izrekali kazni za neupoštevanje pravila PCT, nekatere stranke grozijo z referendumom o teh ukrepih. Na Nizozemskem in Danskem pa so predčasno pričeli božične šolske počitnice.

Italijanska vlada trdi, da so bili ukrepi potrebni, predvsem podaljšanje izrednega stanja do konca marca, kajti to je pogoj, da Italija ohrani vse strukture in storitve, od cepljenja do dodatnih kapacitet v zdravstvu. Stanje okužb v Italiji sicer ni tako slabo kot v številnih drugih državah, a število okužb narašča. K sreči pa narašča tudi odstotek cepljenih, tudi tistih s tretjim odmerkom, in v teh dneh se začenjajo cepljenja otrok, starejših od pet let. Od danes je tudi obvezno cepljenje za zaposlene v šolah, policiste, vojake in reševalce.

Jeza v Evropski uniji

O novi covidni realnosti, zlasti o veljavnosti potrdil, bodo v četrtek razpravljali voditelji EU. Z italijanskimi ukrepi se tako znova postavlja pod vprašaj smiselnost enotnega evropskega covidnega potrdila, ki naj bi cepljenim Evropejcem omogočalo potovanje v uniji tudi brez negativnega testa. Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je ob tem izpostavila, da takšne odločitve posameznih članic zmanjšujejo zaupanje ljudi v to, da obstajajo enaki pogoji povsod v Evropi, in zmanjšujejo zaupanje v eno najbolj praktičnih skupnih rešitev EU v času pandemije. Na njene besede se je hitro odzval italijanski premier Draghi. "Omikron se širi precej hitreje kot druge različice. Pri nas predstavlja 0,2 odstotka vseh okužb, v drugih državah pa je veliko bolj razširjen. Mislim, da glede tega ni treba prav veliko premišljevati," je povedal v parlamentu.

Da se omikron širi hitreje kot vse druge prejšnje različice novega koronavirusa z delto vred, je potrdil tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. Omikron je po njegovih besedah verjetno že v večini držav po svetu. Čeprav povzroča blažje oblike bolezni, bi lahko zaradi števila okužb znova preplavilo zdravstvene sisteme, ki niso pripravljeni, je posvaril generalni direktor. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pa je opozoril, da samo cepljenje ne bo zadostovalo in da so nujno potrebni odločni ukrepi. "V sedanjih razmerah nam samo cepljenje ne bo omogočilo preprečiti vpliva različice omikron, saj ne bo časa za odpravo vrzeli v cepljenju, ki še vedno obstajajo," je izjavila direktorica ECDC Andrea Ammon.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta