Zgodilo se je v trgovini Primark pred dobrim mesecem dni. Posamezne trgovke in trgovci so med seboj komunicirali v tujih jezikih, slišati je bilo angleščino in razne romanske jezike, so nas opozorili bralci. "Skupaj sta stali slovenska prodajalka in tujka, med seboj sta komunicirali v tujem jeziku. Na vprašanje, kje imajo določen artikel, je odgovorila prodajalka, ki je znala slovensko, druga je situacijo nemo opazovala," se glasi ena od prigod iz trgovine, ki je ob nedavnem odprtju pokala po šivih.
Tuje govoreči zaposleni delujejo kot pomoč
V veliki napovedi pred odprtjem so obljubljali, da bodo zagotovili več sto delovnih mest, kar je prav gotovo spodbudna novica. Ob tem se poraja vprašanje, na kakšni pravni podlagi v trgovini delajo posamezniki brez znanja slovenskega jezika. V Primarku potrjujejo, da so ustvarili več kot 200 rednih in honorarnih delovnih mest na različnih področjih – od prodaje, upravljanja trgovine, skladišča, blagajne do vizualnega trgovanja, za katera se je prijavilo več kot 1600 posameznikov. "Tesno smo sodelovali z Zavodom RS za zaposlovanje, da smo našli najboljše ljudi in jim ponudili konkurenčno plačo skupaj s številnimi drugimi ugodnostmi," so sporočili iz podjetja. Pa vendarle - kako je s tuje govorečimi zaposlenimi? "Poleg zaposlenih imamo še dodatno ekipo, ki je zaposlena v drugih trgovinah Primark po Evropi. Njihova glavna naloga je pomoč pri usposabljanju in deljenje znanja z novimi slovenskimi kolegi. Gre za našo običajno prakso, ko vstopamo na nove trge, ki nam pomaga zagotoviti dosledno uporabniško izkušnjo na vseh dvanajstih trgih, na katerih poslujemo," pojasnjujejo. "V prihodnje bodo naši slovenski zaposleni imeli enake možnosti za delo v drugih državah, spoznavanje novih sodelavcev ter raziskovanje novih mest in kultur, če bodo to seveda želeli."
Dodatna pozornost na informiranosti delavcev
Ob predstavitvi vladne strategije na področju migracij je državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilen Božič govoril tudi o pomenu tega, da se tuji delavci in delavke naučijo slovenski jezik in posledično, da so informirani glede svojih pravic in možnosti. Posebej se zavedajo, da bi bilo delavce, ki pridejo v Slovenijo delat predvsem iz držav, ki niso članice EU, in delajo v sektorjih, kjer je kršitev delovnopravne zakonodaje veliko, že pred prihodom v Slovenijo potrebno čim bolje informirati o njihovih delavskih in drugih pravicah v Sloveniji ter poskrbeti tudi za bolj učinkovito učenje jezika. Za to mnogi sedaj, še posebej če delajo v delovno intenzivnih panogah in morajo opravljati tudi nadurno delo, nimajo ne časa ne motivacije. Zagotavljanje znanja slovenskega jezika pa je v skladu z določili zakona obveznost, ki jo mora izpolniti delodajalec. (krb)
Njihova vloga ni, da bi kupcem pomagali z nasveti
Primark pa ni edini primer, da so kupci opazili tuje govoreče zaposlene. Podobna situacija se je zgodila v več ljubljanskih poslovalnicah Mercatorja, kjer se je v komunikaciji med kupci in zaposlenimi zataknilo že pri osnovnih informacijah. V Mercatorju odgovarjajo, da gre za posameznike, ki "niso zaposleni v Mercatorju. Ti zaposleni ne nosijo oznak Mercatorja in njihova vloga ni v tem, da bi pomagali kupcem z nasveti. Izvajajo storitve polnjenja polic".
Oba velika trgovca imata glede tuje zaposlenih delavcev odgovore. Kaj pa pravijo zakoni? Kako je z delom tujcev pri nas? Je jezik pogoj, da lahko tuj državljan opravlja delo v Sloveniji? Koliko tujcev je zaposlenih pri nas?
Podjetja, ki ponujajo delavce drugim
V Mercatorju uporabljajo po izpovedih delavk in delavcev, ki so se obrnili na Delavsko svetovalnico, za polnjenje polic tudi delavce in delavke, ki jim jih zagotavlja na Slovaškem registrirano podjetje s podružnico v Sloveniji Staminus. A to ni registrirano kot agencija za posredovanje delavk in delavcev. Na inšpektoratu za delo, ki ga vodi Jadranko Grlić, so nam potrdili, da proti podjetju Staminus vodijo postopke, ki pa še niso zaključeni in se nanašajo tudi na “sodelovanje delodajalca s poslovnimi partnerji”. Opozarjajo, da so nadzori tujih podjetij in presoje, ali gre v resnici za nezakonito agencijo za posredovanje delavcev, “zahtevni in kompleksni, neredko s čezmejnim elementom”. To zahteva načrtovanje nadzora, da “lahko pridobimo in zavarujemo čim več dokazov, ki so nujno potrebni za uspešno nadaljevanje postopka”, pravijo na inšpektoratu za delo. V zadnjih letih zaznavajo zelo zaskrbljujoč trend “razširitve pojava zagotavljanja dela delavcev uporabniku v nasprotju za zakonom o urejanju trga dela”. “Ugotavljamo, da so se kot posledica povečane potrebe po zaposlovanju delovne sile pojavili novodobni tako imenovani posredovalci delovne sile, ki zaposlujejo pretežno tujce, za katere pridobijo dovoljenje za zaposlitev, nato pa jih dobesedno ponujajo drugim delodajalcem,” opisujejo na inšpektoratu manevre, s katerimi želijo podjetja nezakonitosti prikriti. (krb)
Obseg izdanih dovoljenj in soglasij za zaposlitev in delo tujcev se precej povečuje
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je zavod izdal za 25 odstotkov več dovoljenj kot v enakem obdobju lani. Obseg izdanih dovoljenj in soglasij za zaposlitev in delo tujcev se precej povečuje že od leta 2016. Če so jih leta 2016 izdali 16.300, jih je bilo lani izdanih že 38.938, samo v letošnjem letu pa že 21.755.
Večino delovnih dovoljenj predstavljajo dovoljenja na podlagi Sporazuma z Bosno in Hercegovino, 453 dovoljenj v letošnjem letu pa je bilo izdanih za sezonska dela v kmetijstvu. Največ delovnih dovoljenj in soglasij je bilo izdanih za dela v gradbeništvu, sledijo predelovalne dejavnosti (varilci, monterji, električarji), promet in skladiščenje (vozniki tovornjakov) in druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
Prav tako se je v prvih šestih mesecih zaposlilo v Sloveniji 7.426 državljanov držav Evropske Unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Največ dovoljenj in soglasij je bilo izdanih za državljane z območja nekdanje Jugoslavije, od tega največ za državljane BIH, sledijo dovoljenja za državljane Srbije, Kosova, Severne Makedonije, od ostalih držav pa je bilo največ soglasij izdanih za delavce iz Ukrajine, Ruske federacije in Kitajske. Med državljani iz EU, EGP in Švice, ki so se zaposlili v Sloveniji v prvih šestih mesecih, je bilo največ državljanov Hrvaške, Bolgarije, precej manj jih prihaja iz Romunije, Italije in Madžarske.
Kakšno je stanje z zaposlovanjem tujcev v trgovinski panogi?
Podatki republiškega zavoda za zaposlovanje kažejo, da narašča tudi število izdanih delovnih dovoljenj na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Lani je bilo teh izdanih 613, v letu 2016 296, v prvih šestih mesecih letos pa 255. Če dodamo še podatke o soglasjih k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo na prej omenjenih področjih, pa je bilo teh dovoljenj v letu 2016 izdanih 475, lani 783, v prvih šestih mesecih letos pa 433.
Znanje slovenskega jezika je obvezno
Kako pa je z znanjem slovenskega jezika? Na zavodu pojasnjujejo, da je to obvezno, v postopkih izdaje delovnega dovoljenja ali soglasja pa se zahteva le v primerih, ko gre za delo s strankami, kar je v skladu z določili zakona o javni rabi slovenščine.
Kaj pravi zakon?
Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) v 14. členu med drugim določa, da vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik. Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami: 1. določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine in 2. pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.
