Matej Grošelj
Mandat tretje vlade Janeza Janše zaznamujejo politični posegi v medijski prostor. Potem ko se je na udaru najprej znašla Slovenska tiskovna agencija, ki je bila skoraj leto dni talka finančnega izčrpavanja vlade, si je oblast s spornimi manevri utrdila teren za politično podreditev RTV Slovenija. Organizacija Novinarji brez meja je ob lanskih meritvah zaznala padec Slovenije na področju indeksa medijske svobode, vse več je tudi pritiskov na neodvisno delo novinarjev, ki so deležni številnih groženj in diskreditacij. Bo prihodnja vlada zaščitila medijsko sceno in naposled uredila zakonodajno področje?
Brez dialoga z Janševimi vladami
"Razmere v zadnjih dveh letih so razkrile vse pomanjkljivosti slovenske medijske zakonodaje, ki potrebuje prenovo. Pri sovražnem prevzemu RTVS sodelujejo ljudje, ki ne razumejo koncepta in pomena neodvisnosti javnega servisa, po vrhu pa ne spoštujejo niti določenih pravnih okvirov," pravi medijski strokovnjak in profesor na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević. Spomnil je, da je Janševa vlada po prevzemu oblasti zaustavila izplačevanje iz sklada za pluralizacijo, v prvem valu epidemije pa je prepovedala distribucijo časopisov in revij v gostinskih obratih, lokalih, frizerskih salonih, zdravstvenih domovih, kar je privedlo do občutnega padca naklad. Milosavljević opozarja, da je programski svet RTV Slovenija postal izrazito političen organ, v katerem so strokovne reference potisnjene v ozadje. "Zaradi lukenj v zakonu je treba zakonodajo urediti na način, da oblast ne bo imela vzvodov za uničevanje javnega servisa kot celostnega kulturnega in družbenega podsistema. Predvsem je treba urediti način imenovanja vodstvenih kadrov, poleg tega se poraja dolga vrsta konceptualnih vprašanj. Med drugim tudi krepitev digitalnega dela javnega servisa, o čemer se je treba resno pogovarjati," meni Milosavljević.
Društvo novinarjev Slovenije od prihodnje vlade pričakuje, da bo imenovala kompetentnega ministra za kulturo, ta pa ekipo strokovnih sodelavcev, ki bodo sposobni voditi medijsko politiko in spremembo zakonodaje. Kot pravijo, je nujna tudi strokovna okrepitev direktorata za medije. "Medijska zakonodaja potrebuje celovito reformo in ne le manjših popravkov. Prihodnja vlada se jo mora lotiti na začetku mandata, saj izkušnje kažejo, da je pot skozi zakonodajni proces zahtevna. V preteklosti smo zaman čakali na medijsko strategijo, na račun tega pa smo ostali tudi brez popravkov zakonov. Načrtovanja medijske politike se je treba lotiti strateško. Glede zakonske ureditve delovanja RTV Slovenija je možnih več konceptov upravljanja, vsekakor pa je nujno zagotoviti depolitizacijo, institucionalno neodvisnost in finančno stabilnost. Politika se mora umakniti iz javnega servisa in zagotoviti vse možne varovalke za zagotavljanje uredniške in upravljavske neodvisnosti," so se odzvali v društvu novinarjev. Kot so zatrdili, v času Janševih vlad dialoga z resornim ministrstvom ni bilo, predlogi zakonov pa so nastali zunaj strokovnih krogov.
Prenova dolge vrste zakonov
Profesor Marko Milosavljević poudarja, da ni problematičen samo pomanjkljiv zakon o RTV Slovenija, pač pa bi veljalo spremeniti oziroma dopolniti tudi zakon o medijih, zakon o Slovenski tiskovni agenciji, zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah in zakon o elektronskih komunikacijah. "Zakon o RTVS se je v zadnjem času izkazal kot najbolj pereč, a medijsko zakonodajo je treba urediti celostno. Analiza bi zelo hitro pokazala strateške slabosti, ki nižajo standarde v medijih," meni Milosavljević. V Društvu novinarjev Slovenije menijo, da glede sprememb zakona o medijih že obstaja dovolj dobro in do določene mere tudi že usklajeno izhodišče za hitre spremembe. Predlog zakona je v času vlade Marjana Šarca pripravila ekipa pod vodstvom nekdanje državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Tanje Kerševan Smokvina, ki prihaja iz SD.
Omejitev sovražnega govora in lažnih novic
Doslej nobeni levosredinski vladi navkljub številnim pobudam ni uspelo popraviti zakona o RTV Slovenija, ki je bil sprejet v času prve Janševe vlade. Spremembam se je leta 2010 najbolj približala vlada Boruta Pahorja, a so volivci predlog kulturnega ministrstva pod vodstvom Majde Širca na referendumu ob skromni udeležbi zavrnili. Medtem ko SDS s pomočjo madžarskih oligarhov blizu Viktorja Orbana širi svoj medijski imperij, se pred prihajajočimi volitvami zavzema za raznolikost lastništva in avtonomnost občil. "Koncentracija lastništva in nadzora medijev pomeni koncentracijo vpliva in družbene moči v rokah redkih posameznikov, kar je nedopustno in nevarno," pravijo v največji vladni stranki. Nova Slovenija se zavzema za raznolike medije, pri čemer so zapisali, da se morajo "pobudniki medijskih vsebin z javnim statusom osredotočiti na svojo izvirno, nekomercialno vlogo in programsko raznolikost". V programu gibanja Povežimo Slovenijo ni niti črke o položaju medijev, je pa predsednik stranke Konkretno Zdravko Počivalšek v nedavnem intervjuju za Večer dejal, da nima nič proti zasebnim medijem, dokler ne ustvarjajo javnega mnenja.
Gibanje Svoboda in koalicija strank KUL se pred volitvami zavezujejo, da bosta končala demontažo javnih medijev. Napovedali so takojšnje spremembe v upravljavsko-nadzornih funkcijah RTV Slovenija, spremembe zakona pa bodo po njihovem prepričanju v celoti umaknile politiko iz javne radiotelevizije. Gibanje Svoboda v programu navaja, da bo omejila sovražni govor in lažne novice, ki bi jih v SAB tudi sankcionirali. V LMŠ zagovarjajo "depolitizacijo medijske krajine ter njeno strokovno, avtonomno in razvojno naravnanost", v SD pa ocenjujejo, da medijski prostor pestijo razdrobljenost, pomanjkljivost in zastarelost pravnega in institucionalnega okvira. Vzpostavili bi preglednost medijskega trga in sistemsko uredili digitalno komunikacijsko okolje.
Kakšni so rezultati medijskega razpisa?
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti, je lani razburilo z rezultati medijskega razpisa. Od financiranja iz javnih sredstev so med drugim izpadli Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent ..., medtem ko so več denarja kot v preteklosti prejeli mediji blizu SDS in Katoliški cerkvi. In kako bo z letošnjo razdelitvijo medijske pogače? Na ministrstvu so potrdili, da je razpis zaključen, rezultate pa bodo objavili po prejetju vseh povratnic. Ministrstvo je prejelo 129 vlog (lani 143), med katerimi so podprli več kot polovico projektov. V okviru razpisa bodo razdelili 2,888.129 evrov. Požareport, ki velja za provladni medij blizu SDS, je na twitterju objavil, da se je znašel med prejemniki javnih sredstev iz razpisa. Prejel bo več kot 20.000 evrov. Kulturno ministrstvo Večeru ni namenilo niti centa.
Levica je med vsemi parlamentarnimi strankami namenila največ pozornosti problematiki na medijskem področju. Ocenili so, da liberaliziran trg ni zmožen zagotoviti novinarstva v javnem interesu. V Levici bi najprej odpravili škodo, ki jo je povzročila trenutna oblast, nato pa sledita temeljita in daljnosežna reforma medijskega sektorja. Županom bi odvzeli njihova propagandna trobila, ki bi morala vsebovati stroge kriterije uredniške avtonomije, vsebinske pluralnosti in sodelovanja lokalne skupnosti pri upravljanju. Levica zagovarja ničelno toleranco do sovražnega govora, spodbujanja k neenakopravnosti in razpihovanja nestrpnosti. Če mediji tega ne bi upoštevali, bi jim v Levici odvzeli subvencije z javnimi sredstvi. V stranki med drugim napovedujejo pripravo zakonske podlage za razbitje monopolov na medijskem področju, hkrati bi zaščitili žvižgače pred kazenskim pregonom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
