Matej Grošelj
Več kot trideset let po koncu desetdnevne vojne za Slovenijo se število oseb z veljavnim statusom vojnega veterana znova povečuje. Potem ko se je trend v zadnjih letih praviloma zmanjševal, je izkaznico vojnega veterana samo v lanskem letu prejelo več kot 2000 novincev. V primerjavi z letom 2020 je država lani za izvrševanje pravic vojnih veteranov namenila dodatnih 4,5 milijona evrov sredstev. Skupni znesek je bil 35,6 milijona evrov.
(Ne)pregledno podeljevanje statusov
Med vojno za Slovenijo je v oboroženih enotah teritorialne obrambe sodelovalo okoli 45.000 uniformiranih vojakov in policistov, v evidenco vojnih veteranov pa je po zadnjih podatkih ministrstva za obrambo vpisanih 68.399 oseb. Med njimi je več tisoč državljanov, ki v času spopada z jugoslovansko armado niso nosili orožja, vendar jim zakonska podlaga omogoča ureditev statusa, če so na različne načine prispevali svoj delež k obrambi domovine. A vendarle - kako je možno, da si je tri desetletja po koncu vojne status veterana uredilo več kot 2000 oseb, številne vloge pa še vedno čakajo na obravnavo? Na obrambnem ministrstvu pod vodstvom Mateja Tonina pojasnjujejo, da je glavni razlog za povečanje števila veteranov v spremembi zakonodaje. Vlada Janeza Janše je namreč v začetku lanskega leta znižala starostno mejo za uveljavitev pravic s 55 na 50 let starosti, kar je sprožilo val novih prošenj za pridobitev statusa.
"Po moji oceni gre za pretirano visoko število povečanja vojnih veteranov v zadnjem letu. Doslej marsikateri upravičenec svojih pravic ni uveljavljal, ker ni imel pravega interesa, nekateri pa so pozabili, da si lahko zagotovijo status," pravi generalmajor in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Podatkov o tem, kdo je v zadnjem letu dni pridobil status vojnega veterana, zaradi varovanja osebnih podatkov ni mogoče preveriti. Lipič pravi, da so se v preteklosti že dogajale politične malverzacije pri podeljevanju statusov. "Nekoč so vojni veterani zaradi sindikalnih zahtev denimo postali vsi zaposleni pri Slovenskih železnicah, ki so bili med vojno na delovni dolžnosti. Pravično bi bilo, da bi imeli enakopravno obravnavo vsi, ki so bili na delovni dolžnosti, ne samo iz določene strukture. Če država nepregledno podeljuje statuse, se pojavi nezaupanje med veterani, ki so se med vojno borili v uniformah," je pristavil Lipič.
Pregled nad statusi vojnih veteranov je 25 let vodilo ministrstvo za delo, junija lani pa je obrambno ministrstvo ustanovilo upravo za vojaško dediščino, ki med drugim opravlja naloge na področju vojnih veteranov. Med ugodnostmi, ki jih prinaša izkaznica vojnega veterana, je kritje dodatnega zdravstvenega zavarovanja v višini dobrih 30 evrov na posameznika. V zakonu so zapisane tudi druge pravice, kot so veteranski dodatek, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, dodatek za pomoč in postrežbo, pogrebnina …, vendar jih v praksi ni mogoče uveljaviti v polnem obsegu, saj so namenjene le socialno najšibkejšim skupinam vojnih veteranov. "Velika večina veteranov razen plačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne prejme nobenih ugodnosti," je dejal Lipič. Lani je v okviru protikoronskega paketa solidarnostni dodatek v višini 150 evrov prejelo okoli 6000 veteranov, ki jim veteranski dodatek pomeni edini vir dohodka. Velika večina veteranov je bila iz pomoči izvzeta.
Borčevska organizacija nič več rekorderka
V lanskem letu je finančna sredstva na razpisu ministrstva za obrambo pridobilo dvanajst nevladnih organizacij na področju vojnih veteranov. Slovenija iz proračuna za njihovo delovanje na letni ravni odšteje 1,5 milijona evrov. Ministrstvo je med dvanajsterico organizacij v primerjavi z letom poprej zmanjšalo sredstva le Zvezi združenj borcev za vrednote NOB ter Zvezi koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Prvi imajo okoli 40.000 članov in so bili vrsto let rekorderji med prejemniki finančnih sredstev. V primerjavi z letom 2020 jim je ministrstvo zaradi spremenjenih meril skrčilo sredstva za več kot 140.000 evrov, saj se pri vrednotenju članstva po novem upošteva samo število članov s priznanim statusom vojnega veterana. Teh je v borčevski organizaciji, ki združuje veterane iz druge svetovne vojne, razumljivo vse manj.
Večina veteranov razen plačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne prejme nobenih ugodnosti
Največ denarja iz proračuna med vsemi dvanajstimi organizacijami je lani prejela Zveza veteranov vojne za Slovenijo (466.500 evrov). Na četrtem mestu je z dobrimi 133.000 evri Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je nastalo pred dobrimi desetimi leti in pod eno streho združuje politične akterje iz kroga Janeza Janše. Organizacijo vodi Lojze Peterle, člani predsedstva pa so Igor Bavčar, Franc Breznik, Aleš Hojs, Alenka Jeraj, Slavko Kmetič, Božo Predalič, Dimitrij Rupel, Mojca Škrinjar in drugi predstavniki politične desnice. Rezultati razpisa za leto 2022 bodo znani praviloma v drugi polovici leta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
