"Če so Ježek, Tof in Šimek vsak po svoje Slovencem dali variete, satiro in stand up, je Sašo Hribar vse te žanre združil, nadgradil in jim dodal še govorne imitacije in improvizacijo. Bil je mnogobojec, eden najbolj kompletnih komikov vseh časov, slogovno razpet med Butnskalo in Monty Pythonom, med humorjem absurda in kleno politično satiro, v času, ko je ta počasi že izgubljala boj z vse bolj bizarno, a resnično politično grotesko," je povzel Hribarjevo genialnost za Večer Bojan Krajnc, scenarist in avtor oddaje Hri-bar.
A Hribar ni bil le to, bil je, nadaljuje Krajnc, tudi borec za neodvisno javno radiotelevizijo, zagovornik kreativnosti, mentor mlajšim generacijam. Malokdo ve, da je bil tudi velik ljubitelj športa; patentiral je cel kup novih športnih panog, od nogometa v kletki do bikerskega veleslaloma. "A zame bo ostal prijatelj, ki je znal poklicati ob pozni uri, in to z vedno istim nastavkom: Ej, kaj je kej novega, stari, kaj se dogaja? Nič, stari, novo je to, da si odšel in te ne bo več nazaj." Ob nenadni Hribarjevi smrti je vzniknila tudi ideja, da bi Kolodvorsko ulico v Ljubljani, v kateri deluje RTV Slovenija, preimenovali v Ulico Saša Hribarja. "Podpiram idejo," zaključuje Kranjc.
Neustrašen borec za svobodo izražanja in ustvarjanja
Tatjana Pirc, dolgoletna novinarka Radia Slovenija: "Sašo je bil izjemen, poseben, neponovljiv, izbiral je najtežje poti, začenjal na novo, ni odstopal ali se umikal, vztrajal je pri svojem. Bil je genij, ki ni potreboval pisarne, saj je imel v svoji glavi neskončno vesolje, v katerem se je nenehno iskrilo. Bil je izumitelj in kralj sodobne radijske satire. Z njo nas je zabaval tudi takrat, ko je brez milosti udrihal po naših napakah. Kogar je to jezilo, je bil kot tisti, ki mu s prstom kažeš luno, on pa užaljeno gleda prst. Pred leti smo satiro razlagali zadrtim članom Programskega sveta RTV, ki bi Radio Ga Ga najraje odvlekli v svojo cenzorsko delavnico in ga tam obtesali v ceneno razvedrilo. Sašo se ni upognil pod pritiski, bil je neustrašen borec za svobodo izražanja in ustvarjanja, za demokracijo in samostojno Slovenijo. Do tega žalostnega petka sem bila prepričana, da imam na voljo še veliko časa, ko mu bom povedala, kako zelo ga spoštujem in občudujem."
Preziral je prazne, napihnjene avtoritete
Da je bil genij v tem, kar je delal, in bo ostal genij za večne čase, je o njem dejal Srečo Katona, tonski tehnik, ki je sodeloval tako pri prvi, pred 33 leti, kot tudi zadnji oddaji Radia Ga Ga. Razkril je še, da je imel Hribar koncept za oddajo na začetku kar v glavi, šele zadnja leta je imel s seboj papir.
"Z mislimi je rad prehajal med možnim in dejanskim in prav to ga je naredilo posebnega"
"Sašo je bil bister in prodoren um, ki se je rad poigral metafiziko. Ne samo poigraval, razumel je vse, kar je stalo za naravo. Bil je namreč ljubitelj narave. Seveda je imel rad tudi ljudi. Preziral pa je prazne, napihnjene avtoritete, ljudi brez vesti. Preziral je pohlep, stolčkanje in predalčkanje. Z mislimi je rad prehajal med možnim in dejanskim in prav to ga je naredilo posebnega. Bil je čist človek, brez madeža," je za Večer svoje misli o kolegu in prijatelju strnila legendarna televizijska voditeljica Miša Molk.
Valentina Plaskan, televizijska voditeljica, ki je s Hribarjem sodelovala v oddaji Radio Ga Ga, je na družbenem omrežju Facebook zapisala, da je bil neizprosen prevpraševalec vseh nesmislov, samooklicanih "pomembnih" stvari in ljudi, genialen ustvarjalec, izvenserijski v vseh načinih obstajanja: človeškosti, srčnosti, kot prijatelj, mentor in sodelavec. "Boleča izguba za bližnje, nepredstavljiva izguba za vso državo," je zapisala.
Umetnik posebnega kova
Tudi Marjan Šarec, ki je pred politično kariero med letoma 2003 in 2010 sodeloval pri Radiu Ga Ga in nekaterih drugih satiričnih projektih na RTV Slovenija, ga je ob slovesu označil za enega in edinega, "brez katerega si ne znamo predstavljati zadnjih 33 let. Pustil je neizbrisen pečat v slovenskem prostoru in v naših srcih. Ni bil polovičar. Vsega se je lotil na polno in realiziral nešteto idej, ki so vrele na dan iz tega velikega uma. Srednje poti ni bilo … ali si ga razumel in imel rad, ali pa si njegovo satiro imel za neprimerno. Upam si trditi, da nas je tistih prvih mnogo več. Bil je izjemno načitan in razmišljajoč, ves čas v iskanju novih in novih likov in njihovih misli. Bil je posebnež, ki ga mnogi niso razumeli, neprilagojen bi bil pravi izraz. A prav zaradi tega umetnik posebnega kova. Neponovljiv in edinstven."
Deloval je brezkompromisno
Franci Kek, režiser, scenarist in igralec, predvsem pa Hribarjev prijatelj, ki ga je tako kot velikokrat doslej tudi minuli petek po oddaji Ga Ga počakal pred stavbo radia ali v bližnjem bifeju, je za Siol zapisal, da bodo z njegovim odhodom naša življenja osiromašena: "Kvaliteta življenja v Sloveniji bo manjša. Ne bo več tvojih domislic. Užival si v njih, a še bolj smo mi. Pustil si nas v svetu, v katerem te potrebujemo. Bil si starejši brat, za katerega smo vedeli, da se ti ne more v mojstrstvu nihče približati. In to nam je bilo fajn. Ravno ti, ki smo te imeli radi. Bil si tisti najboljši in to je bil krasen občutek. Dajal si, dajal in dajal … Vsak teden na radiu, ob druženju tako ali drugače. Zasebno ali javno. V resnih zadevah ali ko je šlo le za šalo. Šala je pravzaprav bila prisotna v vseh tvojih dejavnostih. Zato si tako tudi umrl. Za šalo. Šel si spat."
Tudi Nejc Jemec, urednik na Valu 202, je poudaril, da je bil Sašo Hribar življenjska sila na vsakem koraku. Ob še tako bežnem srečanju. "Predvsem pa človek, ki je v osnovi čutil, kaj je dobro in kaj slabo. Ne le čutil, vedel je. Si ali pa nisi. Sašo je brez dvoma bil. Deloval je skladno s svojim vrednostnim sistemom. Brezkompromisno." Tudi zato je vse, kar boste dobrega zasledili na Radiu Slovenija, na RTV Slovenija, pa tudi širše, vsaj deloma zasluga Saša Hribarja, je prepričan Jemec, ki meni, da bo brez njega svet precej slabši. "Lahko pa se trudimo, kakor je (na)učil …"
