Venci odsotnega premierja: Predsednik Pahor je svojega položil na Kongresnem trgu, na Janševe nima vpliva

"Hvala gardistom Slovenske vojske, ki so v mojem imenu danes položili vence k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo, spomeniku pomorjenim pripadnikom Slovenske narodne vojske na Žalah, na grob očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika ter na grob predsednika vlade dr. Andreja Bajuka," je s podnebnega vrha v Glasgowu 1. novembra tvitnil premier Janez Janša. Istega dne je bil v državni delegaciji s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ko je na Kongresnem trgu položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojne in zaradi nje, podpredsednik vlade Matej Tonin.

Kar je padlo v oči, je, da je (odsotni) premier preskočil partizanske pomnike in z ene od najvišjih funkcij v državi prvonovembrsko odsoliral - vsaj osebno fizično tudi mimo točke spominjanja na vse naše mrtve na Kongresnem trgu v Ljubljani, za katero smo se, spričo iz druge svetovne vojne izvirajoče delitve na "revolucionarje" in "protirevolucionarje", mukoma nazadnje le zedinili. Protokol Republike Slovenije in Slovensko vojsko smo zato vprašali, kako je nastal seznam spomenikov, h katerim naj se 1. novembra položi venec v imenu predsednika vlade, ter koliko pripadnikov Garde Slovenske vojske je polagalo vence in na kateri podlagi. 

Izbira spomenikov je pravica najvišjih predstavnikov države

Sklep o določitvi protokolarnih pravil za polaganje vencev določa, da se ob dnevu spomina na mrtve "praviloma" položijo venci na pomnik padlim v vojni za Slovenijo 1991 na Novih Žalah v Ljubljani, na spomenik v spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah ter na pomnik Lipa sprave na Žalah. Lahko pa se organizira polaganje venca tudi na druge spomenike, je določeno. Naslednji člen nato "naloge ob polaganju vencev" nalaga Gardi Slovenske vojske in celo številčno določi: 36 gardistov "sodeluje" pri pomniku padlim v vojni za Slovenijo, po 24 pa pri spomeniku borcem in talcem ter pri lipi sprave. 

Iz Protokola so odgovorili, da se v spomin na mrtve po Sloveniji in v sosednjih državah polagajo venci in cvetje. Seznam lokacij za to ima uprava za vojaško dediščino pri ministrstvu za obrambo. Imajo pa, kot rečeno, visoki predstavniki države pravico, da naročijo polaganje venca še na druge lokacije ali pa venec položijo osebno. Protokol Republike Slovenije nato v sodelovanju s častno enoto in z drugimi pristojnimi dogodek izvede. Gardisti Slovenske vojske pa sodelujejo kot častna straža, nosilci vencev in postroj kordona. Stalna praksa je, še pravijo v državnem protokolu, da v imenu visokih predstavnikov Republike Slovenije (torej predsednika republike, predsednika DZ, predsednika vlade in predsednika DS), če so odsotni, venec položi Garda SV v skladu s pravili službe Slovenske vojske.

Garda je položila venec na zahtevo kabineta premierja

Tudi v urad predsednika republike in vrhovnega poveljnika Boruta Pahorja, v političnem razredu najbolj zaslužnega za to, da pomiritveni spomenik na Kongresnem trgu stoji, smo vprašali za komentar premierjevega venca na pomniku nepartizanstvu. "Garda Slovenske vojske je položila venec na zahtevo kabineta predsednika vlade v skladu s protokolarnimi pravili. Predsednik republike nima vpliva na to odločitev," pravijo pri Pahorju. In da je predsednik republike položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu. 

"Z vencem sem se poklonil žrtvam vseh vojn - prve in druge svetovne vojne, kot tudi vojne za Slovenijo. Sodeloval pa sem tudi na komemoraciji na Kongresnem trgu, kjer so se zbrali vsi trije predsedniki. Na tej komemoraciji pred spomenikom, ki je postavljen v spomin vsem žrtvam vojn, sem kot podpredsednik vlade zastopal vlado," je za Večer pojasnil predsednik NSi Matej Tonin. Še en podpredsednik vlade, šef SMC Zdravko Počivalšek, na zadevo venci (še) ni odgovoril.