Ali postajamo vse bolj vetrovna dežela? To se verjetno marsikdo sprašuje v zadnjih letih, ko opažamo, da kar pogosto piha. Pa ne samo pred vremenskimi spremembami, ampak tudi kar tako, da ni dolgčas. Če govorimo o podnebnih spremembah, bi se lahko tudi vprašali, ali bo bolj vetrovno ozračje pri nas dobilo domovinsko pravico. In ne le tega, ali nas bo močan veter kar redno obiskoval.
Ko se zrak giblje, mu rečemo veter. In zakaj bi se zrak sploh začel gibati, kaj ga spravi v gibanje? Fizikalni vzroki so nedvoumni. Neravnovesje sil povzroči gibanje. To smo se učili že v osnovni šoli. Torej moramo ugotoviti le, katere sile delujejo na neki del zraka. Težnost vsekakor, a ta ima smer proti središču Zemlje, v tla pa zrak ne more. Najmočnejša sila, ki začne premikati zrak, je razlika v zračnem tlaku. Takim vetrovom rečemo gradientni. Gradient nam pove, kako hitro oziroma s kakšno stopnjo se neka količina spreminja v določeni smeri ali času. Najbolj vetrovno vreme je v območjih ciklonov, sploh tropskih. Tam so tlačne razlike tudi največje. Ko se začne delec zraka gibati, nanj deluje tudi Coriolisova sila. To je sila, ki nastane zaradi vrtenja Zemlje. Tudi zrak pri gibanju občuti trenje ob podlago, kot ga vsako drugo telo, in pod vplivom teh različnih sil nastane vrtinec - ciklon. Seveda so cikloni velike tvorbe, njihov premer je lahko velik tisoč kilometrov. So tudi manjši, denimo tisti, ki nastanejo v Sredozemlju. Na obodu ciklonov so običajno vetrovi šibkejši, ko pa gremo proti središču, so močnejši. In ker središča ciklonov pri nas večinoma potujejo severneje od naših krajev, so močnejši vetrovi doma severno od Alp, kjer jih tudi obsežne ravnine in planote ne ovirajo toliko kot hribi. To je še drugi vzrok, da pri nas redkeje močno piha.
Drugi vzrok ravnovesja je lahko razlika v temperaturi zraka. Ker je toplejši zrak lažji, se začne dvigati in na mesto tega dvigajočega se zraka doteka hladnejši. Aha, če doteka, se torej mora gibati. Vetrove, ki nastanejo zaradi teh razlik v segrevanju, imenujemo termični. Ti so praviloma šibkejši od gradientnih, zato pridejo do izraza v območjih visokega zračnega tlaka, ko so razlike v zračnem tlaku majhne, takrat je pogosto tudi brezvetrje. Tak veter je na primer pobočni ali dolinski veter v gorah, hribih. Ponoči piha z višine proti nižini, po pobočju navzdol, čez dan pa v obratni smeri. Ali pa ob morju: ponoči in zjutraj piha s kopnega na morje, ko se kopno dovolj segreje, pa z morja na kopno - in dobimo maestral. Seveda pa, če se tlačna razlika poveča, gradientni vetrovi "pohodijo" termične.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
