Visoke cene goriva spet pritiskajo na potrošnike, a odhajajoča vlada se s tem očitno ne bo ukvarjala

Kljub pričakovanjem vlada na dopisni seji ni sprejela nobenih odločitev v zvezi z naraščajočimi cenami goriva. Da bi bila lahko omenjena problematika na dnevnem redu, je bilo pričakovati na podlagi besed gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je v sredo povedal, da bo vlada preučila zadnje stanje na trgu in po potrebi tudi ukrepala. Cene bencina in dizla so namreč v nedeljo skokovito narasle, potem ko se je s koncem aprila iztekla veljavnost vladne uredbe, s katero so marca cene začasno spet regulirali.

Reguliranje cen je cenejše od recesije

Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan meni, da na slovenskem trgu naftnih derivatov že pred zadnjimi dogodki ni bilo prave konkurence, saj sta ga obvladovala dva velika oligopolista, ki sta lahko cene medsebojno usklajevala, če sta tako hotela. Zato, pravi Damijan, je na takšnem trgu, kakršen je slovenski, treba uvesti regulacijo cen. To je sicer že napovedal tudi predsednik Gibanja Svoboda in prihodnji predsednik vlade Robert Golob, ki pa podrobnosti glede načrtovanih ukrepov še ni predstavil. Pri regulaciji cen bi bilo po Damijanovem mnenju smiselno narediti diferenciacijo med bencinskimi servisi na avtocestah in tistimi ob lokalnih cestah. "Tako bi bolj obremenili ljudi, ki so v tranzitu. Regulirali bi sicer oboje cene, bi pa bila marža pri prodaji na avtocestah višja." Vladno odločitev za določitev najvišje dovoljene cene, ki je veljala od sredine marca do konca aprila, Damijan označuje za dobro rešitev: "Zaradi tega, ker je to zmanjšalo pritisk na inflacijo. Takšen ukrep bi morale uveljaviti vse države v Evropski uniji, sicer bomo imeli težave z visoko inflacijo, zaradi česar bodo morale centralne banke dvigovati obrestne mere, to pa bo privedlo do zmanjšanja investicij in recesije. Torej je boljše cene regulirati oziroma jih omejiti navzgor, a pri tem tudi to kompenzirati naftnim trgovcem, ki s tem največ izgubijo. To je bistveno boljši in cenejši ukrep, kot pa da gremo v recesijo."

Leta 2020 je Janševa vlada sprejela odločitev o liberalizaciji cen naftnih derivatov. Ob tem se postavlja vprašanje, na kakšni predpostavki so sploh sprejeli takšno odločitev glede na razmere na slovenskem trgu? "Mislili so, da bo konkurenca med obstoječimi ponudniki delovala v smeri, da bo prišlo še več novih ponudnikov, ki bi jih privabile višje cene, kar pa se ni zgodilo, temveč so se še nekateri obstoječi odločili za odhod," pojasnjuje Damijan. Kot je znano, se je avstrijski OMV lani odločil za odhod iz Slovenije, njegove bencinske servise pa bo odobritvi regulatorjev prevzel Mol. Ali bi lahko nastala situacija v zvezi s cenami goriv bila podlaga, da regulatorni organi ne bi prižgali zelene luči za prevzem? "Ta prevzem v tem pogledu ni pomemben, saj je imel Mol doslej v Sloveniji malo bencinskih servisov, zato ne bo imel velikega vpliva," še pove Damijan.

Počivalšek: Cene lahko znižamo, če odkrijemo nafto

V zvezi s problematiko cen goriv se je na družbenem omrežju odzval tudi Počivalšek, ki je med drugim zapisal, da se je vlada letos odločila za začasno regulacijo naraslih cen, ki so bile posledica vojne v Ukrajini, a da trenutno v Sloveniji ni motenj pri dobavi goriv, zaradi česar so cene spet liberalizirane. Kot še dodaja, bi lahko v Sloveniji cene goriv znižali, če bi odkrili nafto, jo začeli predelovati, če bi se znižale nabavne cene na trgu, ali s ponovno regulacijo cen: "Vendar mora gorivo dobavitelju nekdo plačati. V tem primeru se strošek prevali na naše otroke, ki bodo plačevali naše kredite."

Kot smo že poročali, se medtem globalnim naftnim korporacijam obetajo rekordni zaslužki, tudi regijski igralci nadaljujejo razvojne načrte. Mol tako v Százhalombatti na Madžarskem, kjer že sicer deluje ena njihovih glavnih rafinerij, gradi enega največjih obratov za proizvodnjo zelenega vodika v Evropi, prav tako so marca postavili temeljni kamen za napovedano gradnjo obrata za proizvodnjo propilena v Tiszaújvárosu. Petrol, največji slovenski trgovec z naftnimi derivati, je lani presegel zastavljene cilje in na ravni skupine ustvaril 124 milijonov evrov čistega dobička, s čimer je presegel poslovne rezultate iz leta 2019 pred epidemijo koronavirusa. Skupščina delničarjev Petrola pa je konec aprila letos potrdila delitev bilančnega dobička in izplačilo dividend v višini 30 evrov bruto na delnico. Ob tem ni nepomemben podatek, da je minister za okolje Andrej Vizjak leta 2020 kupil 415 delnic Petrola, katerih vrednost je znatno narasla po vladni odločitvi za deregulacijo cen.