Vrhovni sodniki ugodili pritožbi kreditojemalca in zavrnili ugovor banke

S.K.L.
27.06.2024 17:52

Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi kreditojemalca v švicarskih frankih in postopek glede pojasnilne dolžnosti Addiko banke vrnilo v ponovno odločanje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vrhovno sodišče opozarja, da nevestno ali nepošteno opravljena pojasnilna dolžnost vzdržuje informacijsko asimetrijo pogodbenih strank. 
Andrej Petelinšek

Vrhovno sodišče je, kot je objavilo na svoji spletni strani (Sklep II Ips 37/2023), ugodilo pritožbi kreditojemalca v švicarskih frankih glede pojasnilne dolžnosti Addiko banke. Sodbi nižjih sodišč je tako razveljavilo in to zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvi stopnji. Ugotovilo je, da nevestno ali nepošteno opravljena dolžnost banke lahko vodi v formalno, ne pa tudi dejansko potrošnikovo privolitev v pogodbeni pogoj.

Pogodbeni pogoj kreditne pogodbe z valutno klavzulo glede vsebine pojasnilne dolžnosti ne temelji zgolj na obveznih sestavinah določil zakona o potrošniških kreditih, ampak tudi na načelu vestnosti in poštenja. To izhaja iz novejše sodne prakse vrhovnega sodišča in razlage sodne prakse Sodišča EU, ki je oblikovala merila, na podlagi katerih so izpolnjeni pogoji za izključitev presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja, sporočajo z vrhovnega sodišča. V primeru spora med kreditojemalcem v švicarskih frankih in Addiko banko ta merila niso izpolnjena. Sodišče je zato toženkin materialnopravni ugovor izključitve uporabe evropske direktive o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah zavrnilo kot neutemeljen in nadaljevalo presojo zadeve po določbah zakona o potrošniških kreditih, ki ohranja ureditev, ki je za potrošnika ugodnejša.

Vrhovno sodišče je presodilo, da dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, iz katerih sta izpeljali materialnopravno posledico o dobroverno opravljeni pojasnilni dolžnosti, niso skladne z merili pravnega standarda pojasnilne dolžnosti, kot jih je izoblikovalo Sodišče EU in sta jim s svojo sodno prakso sledili ustavno in z novejšo sodno prakso vrhovno sodišče. "Pri tem je vrhovno sodišče opozorilo, da nevestno ali nepošteno opravljena pojasnilna dolžnost vzdržuje informacijsko asimetrijo pogodbenih strank, kar pomeni kvečjemu formalno, in ne tudi dejansko potrošnikovo privolitev v pogodbeni pogoj, s tem pa tudi neuravnotežen poseg v njegov pravni položaj, ki bi se mu lahko potrošnik, če bi banka pravilno izpolnila pojasnilno dolžnost, lahko izognil," so še pojasnili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta