Vse Janševe vojne

Matija Stepišnik
05.12.2020 07:00
Bil je marec letos, petek, 13. Dan prej je Slovenija razglasila epidemijo covida-19. Članom tretje Janševe vlade se je, potem ko jih je DZ potrdil nekaj pred deveto uro zvečer, mudilo v vladno palačo. Na posnetkih nočne seje so bili vsi Janševi možje in dame v zaščitnih maskah. Da bi demonstrirali temeljno vladno zavezo pred državljani, so kasneje pojasnjevali: spopad z zdravstveno krizo generacij.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Vsem, ki so vsaj bežno spremljali Janševo opozicijsko delovanje od februarja 2013, ko je po konstruktivni nezaupnici padla njegova druga vlada, je bilo jasno, da se ne glede na skrajno resne razmere v državi ne bo odrekel politični agendi preoblikovanja države v temeljih, ki ji bo nevarni virus, paradoksalno, lahko služil celo kot kulisa za to, kar se odvija v ozadju. Kot se je izkristaliziralo skozi mesece, je Janša na palubo vladne ladje dobil skoraj idealno kombinacijo "mornarjev", ki so postali podporniki in/ali statisti, odvisno od politične akcije, načrta: NSi, za katero se je izkazalo, da ne (z)more eksistirati v nobeni drugi politični kombinaciji kot z veliko sestro, obupano SMC v prostem padu in nekonsolidirani Desus po menjavi vodstva. "Vsak koalicijski lok enkrat poči, če ga preveč napenjaš," je oni dan rekel Matej Tonin.

Janša ga je, večinoma načrtno, skladno s političnimi strategijami, v soseščini že preizkušenimi, napel velikokrat - serijo ekscesnih ravnanj, solo akcij s primesmi škandala, ki povzročajo nemir, nelagodje, celo ogorčenje v koalicijskih partnericah, stopnjuje. Zakaj meče bombe v lastno vlado, se je v neformalnem pogovoru te dni spraševal eden od članov koalicije, ki je še nekaj tednov nazaj trdil, da bodo neugodni epidemiološki trendi premiera le "streznili" in fokusirali na covid krizo. Če je vlada prvi val epidemije uspešno upravljala, je drugi razkril serijo napak, nedoslednosti, zamud, ki danes Slovenijo umeščajo med rekorderje z najslabšimi epidemiološkimi razmerami. Države z bistveno slabšimi vstopnimi statistikami v drugi val ukrepe sproščajo. Za pomoč gospodarstvu je šlo ogromno denarja (na kredit), učinki so omejeni. Obstaja več interpretacij, zakaj premier ob vsem rine iz konflikta v konflikt - od ZDA prek Bruslja do RTV in STA in tako dalje. Gotovo na ta način (pre)usmerja pozornost od epidemije, a učinki dimnih zaves so omejeni. Ni dvoma, da v tej fazi svojega političnega življenja igra "powerplay", na vse ali nič, gotovo ob predpostavki, da je odbojnost do njega in SDS tudi že v sredini volilnega telesa postala toliko visoka, da je treba stopnjevati radikalizacijo političnega prostora v celoti. S tem dobi dvoje: utrjuje, mobilizira svojo bazo, istočasno pa s prijemi iz bannovskih učbenikov poskuša z demotivacijo ljudi, ki njega ne bi nikoli volili, z odvračanjem, da sploh stopajo v polje politike, prek volitev ali drugih aktivacij. SDS gre težko prek svojih limitov, a njihovih "zabetoniranih 25 odstotkov" lahko raste v okoliščinah nizkih volilnih udeležb. To je politika, ki koalicijske partnerje, ki takšnih vernikov nimajo, reducira na "stranske udeležence", ki "kasirajo" večino kolateralne škode. Janša se na eni strani zaveda, da je civilni upor zaradi epidemioloških omejitev, ki so suspendirale demokratične možnosti protestiranja, ta hip omejen. Dalje: da bo dolgo razhajkana leva sredina težko nabrala 46 glasov, saj potrebuje prebežnike z njegove strani, ki jim le jamči politično eksistenco vsaj do konca mandata, obenem pa dobijo dovolj kadrovskih koncesij, da lahko mirijo funkcionarska jedra strank. Na drugi strani v logiki obramboslovne profesije najbrž ve, da bo iz te "virusne vojne" v vsakem primeru težko izšel kot zmagovalec. Zanimajo ga ostali cilji iz "stranske agende": preobrazbe države v temeljnih politikah, prevzem gospodarskih in finančnih vzvodov moči, kar kažejo številne operacije v paradržavnem gospodarstvu, z njimi hiti. Ta četrtek se je v tajnosti sestal s češkim milijarderjem, lastnikom najvplivnejše televizije pri nas. Predčasne volitve ali padec vlade niso nekaj, kar bi izključeval iz scenarijev.

Ustavno sodišče je v četrtek odločilo, da so sklepi o šolanju na daljavo od 5. novembra pravno neveljavni. Izjemen politično-pravni fiasko! Vladanje z dopisnimi sejami, odloki in sklepi, ki niso prevedeni v pravni red, šibi temelje demokracije. 4. novembra, ko smo beležili 1685 okužb, naj bi po podatkih sledilnika Maršal Twito, ki analizira aktivnosti twitter profila slovenskega premiera, ta na tem družabnem mediju preživel več kot tri ure časa. Twitter je postal komunikacijski horizont populistične politike marsikje po svetu. Zadnje dni me je več znancev vprašalo, ali bodo lahko smučali na Pohorju in v Avstriji, kot o tragičnih bilancah bolezni in smrti. Pa po človeški plati razumem, da smo globoko v fazi pandemične utrujenosti že naveličani vsega. Perspektive s cepivom se bistrijo, a so še (pre)daleč. Ne takrat, zdaj se moramo pogovoriti o tem, zakaj kot družba, politična skupnost drsimo v zelo nevarne smeri. In kaj vse v resnici za virusno realnostjo počne Janša.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.