Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija Ilinka Todorovski je avgusta prejela tri odzive glede oddaje oz. napovednika oddaje Intervju, v kateri se je novinar Jože Možina pogovarjal z Igorjem Vovkom, ustanoviteljem zavoda Iskreni (8. avgust, TV SLO 1). "Skupni imenovalec teh odzivov je vprašanje, ali je bil TV-pogovor v delu, ki se nanaša na položaj, delovanje in pravice skupnosti LGBTQ ter ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, skladen s standardi javnega medija," je varuhinja zapisala v zadnjem poročilu.
Poudarki iz odzivov:
"Zakaj so na javni RTV SLO dovoljene oddaje, kjer gostje netijo nestrpnost ter izključujejo, diskriminirajo, da ne rečem obsojajo marginalne skupine in vsiljuje svoje mnenje zoper ustavno pridobljene pravice o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok (55. člen ustave RS). Mnenje gostov pa še spretno usmerja voditelj oddaje sam." (M. P.)
"Prosim za vaš uraden odziv in javno pojasnilo, kako na RTV razumete ideološko 'uravnoteženje' programa? Kako določate mejo med predstavitvijo različnih pogledov na ljudem pomembna družbena vprašanja in spodbujanjem diskriminacije in posmehovanja do bork in borcev za enakost marginaliziranih in družbeno nepriljubljenih skupin? Izpraševalec ni odgovoren za izjave intervjuvanca/ke, je pa odgovoren za svoj odziv nanje, ali pač ne?" (S. L. in J. J.)
Gledalec V. S. je opozoril na citat "Smo proti LGBT ideologiji", ki je bil izpostavljen v napovedniku oddaje:
"Ne želim si predstavljati naše družbe, kjer bodo najudarnejše napovednike začenjali citati: "Smo proti rasni enakosti ...", "Smo proti katoliški veroizpovedi ..." "Smo proti generacijski solidarnosti ...", "Smo proti uvažanju tujih delavcev", "Smo proti kulturi narodov bivše države" ... Pri mojem polnem zavedanju in doživljanju že sam napovednik v video obliki in namigovanje gosta spodbuja nestrpnost, ki temelji na podlagi spolne usmerjenosti, s čimer po moji domnevno krši 297. člen KZ in s tem verjetno tudi notranje akte RTV. Tovrstna nesprejemljiva retorika (in stališča) zoper katerokoli družbeno skupino erodira družbeno povezanost, enakost in zaupanje, ki se jih uniči veliko hitreje, kot zgradi."
S. L. je varuhinji v vednost poslala tudi javno pismo, v katerem je med drugim zapisala:
"Kdorkoli lahko meni, da so osebe z nevečinskimi spolnimi orientacijami, ki jih brez škode za druge ljudi prakticirajo soglasni odrasli, bolniki, ki jih je treba zdraviti, in da so neprimerni za starševstvo lastnih bioloških ali posvojenih otrok, nihče pa na nacionalni televiziji, ki deluje v državi, kjer je diskriminacija na osnovi katerekoli osebne okoliščine prepovedana v Ustavi, nima pravice napadati manjšinskih skupin, ki se še vedno krčevito borijo za to, da bi jim priznali enake pravice kot vsem drugim, in jih nesramno obtoževati, da želijo mimo vrste izrivati neplodne dvospolne pare pri posvojitvah."
Z odzivi je varuhinja seznanila pristojno uredništvo in prosila za odziv. Odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Manica J. Ambrožič je odgovorila:
Varuhinjin odgovor vsebuje mnenje in priporočila. V njem je med drugim povzela ponavljajoča se priporočila v zvezi z oddajo Intervju. V celoti je odgovor objavljen v poročilu kot priloga na strani 56. Na tem mestu so poudarke:
"Pri tem poudarjam, da nikakor ne gre za dilemo, o čem se v javnem mediju sme ali ne sme govoriti, ampak za načela, kako naj se o čem govori. Menim, da mora biti v javnem mediju dovolj prostora za različne poglede – tudi takšne, s katerimi se del občinstva ne more poistovetiti ali jih ne razume in jih ne more sprejeti. Menim, da javnost urednikom in novinarjem ne more odrekati pravice do avtonomne izbire tem ali gostov, kakor tudi ni upravičeno pričakovati, da bodo idealizirali stvarnost ali jo prikazovali takšno, kakršna ni. Če denimo v družbi obstajajo predsodki ali nesoglasja in se o njih razvnemajo razprave, je o tem treba poročati, navzkrižja ali kontroverze pa predstaviti v programih javnega medija."
"Uredništvu Informativnega programa TV Slovenija, vsem uredništvom RTV Slovenija, ki gojijo žanr intervju, in vsem novinarjem, ki vodijo pogovorne oddaje, bom vnovič priporočila poglobljeno razpravo o žanrskih ter poklicnih in etičnih usmeritvah za pripravo kakovostnih pogovornih vsebin."
V minulih letih je, ob različnih konkretnih povodih, varuhinja glede oddaje Intervju že večkrat opozorila na podobne nedoslednosti in pomanjkljivosti. Med drugim je priporočila:
- naj pri izbiri sogovornikov sledijo zasnovi oddaje (portretni pogovori z zanimivimi in izstopajočimi posamezniki o njihovem življenjskem in poklicnem opusu, dosežkih in stvaritvah, javnem delu in družbenem angažmaju);
- naj v pogovorih, ko sogovornik omenja konkretne posameznike ali skupine ljudi, voditelj upošteva načelo kritične distance, ki mdr. pomeni, da mora v imenu javnosti zaščititi osebno dostojanstvo ali pieteto do tistih, ki jih ni v studiu, da bi se branili sami, in se ograditi od izrekanja neprimernih ali diskriminatornih stališč o skupinah ljudi;
- naj se pri izbiri tem in sogovornikov izogibajo družbenim in političnim aktualizmom, ki terjajo prikaz druge plati ali celovit prikaz v nizu (saj Intervju tega ne omogoča);
- naj za obravnavo tem, ki so polemične in po vsebini kontroverzne, ker npr. delijo javnost in stroko ali pa terjajo širok nabor poudarkov in razlage podatkov, izberejo žanre, ki omogočajo razpravo, analizo, razčiščevanje dilem in tudi morebitnih skrajnih pogledov (kar intervju ni);
- naj v intervjuju, ki je po pravilih žanra enosmerno sporočanje stališč tistega, ki je intervjuvan, še posebej ne načenjajo tem, ki preprašujejo državljanske in splošne človekove pravice, civilizacijske pridobitve in enakost med ljudmi ter nasploh temelje družbene ureditve, saj v tem žanru ni mogoče zagotoviti celovitosti;
- naj se voditelj, četudi gre za empatičen in vsebinsko bogat dialog, pogovora ne obremenjuje z lastnimi pogledi in sugestivnimi vprašanji, kar lahko vzbudi vtis pristranskosti.
