Vzdržnost zdravstvene blagajne že prihodnje leto vprašljiva

V zdravstveni blagajni bo prihodnje leto (spet) premalo denarja. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v torek sprejela finančni načrt za leto 2022, pričakujejo dobre 3,5 milijarde prihodkov in 3,7 milijarde odhodkov. Razliko bodo pokrivali z lastnimi viri iz naslova presežkov prihodkov nad odhodki, kljub temu pa jim bo zmanjkalo okoli 44 milijonov evrov. Slednje naj bi zagotovila država. "Prihodnje leto bo poslovanje ZZZS izjemno negotovo in spremenljivo, zahtevno zaradi vpliva bolezni covid-19, negotovih gospodarskih razmer in nadaljevanja pogajanj o plačah v dejavnosti zdravstva," pojasnjuje generalna direktorica zavoda Tatjana Mlakar, ki zaradi hitro spreminjajočih se razmer napoveduje morebitni rebalans proračuna že spomladi.

Proti parcialnim dogovorom

Čeprav se trudijo stabilizirati poslovanje blagajne, da bi tudi v prihodnje lahko uvajali nove in sodobne metode zdravljenja, nove medicinske pripomočke in zdravila, jih na ZZZS skrbi "vzdržnost naše blagajne že v prihodnjem letu, še bolj pa v letu 2023 in naprej". Tako kot zaradi covida se njihovi odhodki povečujejo zaradi nujnih ukrepov na področju plač, napovedana pa so že nova pogajanja. "Zaradi tega poudarjamo, da bo treba za vse nove odhodke, ki so bili v našo blagajno vkalkulirani v letošnjem letu in še bodo v naslednjem, zagotoviti dolgoročne vire financiranja," izpostavlja Mlakarjeva in dodaja, da so ob sprejemanju finančnega načrta na vlado, ministrstvi za finance in za zdravje naslovili prošnjo, da jim zagotovijo možnost, da "če ne bomo mogli pokrivati odhodkov z lastnimi viri, to dodatno financira država", podobno, kot je to storila že letos v višini 180 milijonov evrov.

Učinka vseh napovedi pogajanj in povišanja plač še ni mogoče napovedati. "Izjemno si želimo, da sistem vzpostavljanja plačnih razredov izvajamo sistemsko in celovito. Parcialno dogovarjanje, ki se trenutno dogaja, nam vedno znova povzroča nova nesorazmerja in nove zahteve za pogajanja. Upam, da bomo nekoč lahko vzpostavili sistemski pristop k oblikovanju plačne politike na področju zdravstva, ki bo predvsem zagotovil del variabilnega nagrajevanja za tiste delavce v zdravstvu, ki so bolj učinkoviti, ki so bolj kvalitetni, plačilo po učinku in kvaliteti, ne le plačilo po urah," je ob napovedi višanja najvišjega možnega plačila za zdravnike dejala Mlakarjeva.

"Nimamo verodostojnih podatkov o čakalnih dobah"

Kako pomanjkanje denarja v zdravstveni blagajni in epidemija vplivata na realizacijo izvajanja zdravstvenih programov? Na primarnem nivoju so zdravniki družinske medicine, v otroških in šolskih dispanzerjih v prvih enajstih mesecih tega leta opravili za 12 odstotkov več obravnav kot v enakem obdobju leta 2019. In to kljub temu, da je bil večji delež storitev na daljavo in da mnogo ljudi težko dostopa do zdravnika. Nekoliko slabše je stanje na področju zobozdravstva, kjer so izvajalci v primerljivem obdobju opravili za približno 12 odstotkov manj storitev.

"V specialistični ambulantni dejavnosti je bilo v tem letu opravljenih za 1,3 odstotka več storitev. Verjetno je diagnostika vsaj praviloma opravljena, se izvaja, kar je dobro, kar zadeva specialistične in bolnišnične posege, pa je situacija zaradi vseh covid oddelkov, ki jih imajo v bolnišnicah, primerljivo z letom 2019 slabša, opravljenih posegov je bilo za dobrih osem odstotkov manj."

Pa čakalne dobe? "Trudimo se, da s plačevanjem tistih programov, kjer se čakalne dobe pojavljajo, zagotavljamo izvajalcem plačilo po realizaciji brez omejitev, toliko kot so sposobni narediti. Hkrati ocenjujemo, da bo verjetno treba, kar kaže tudi objavljeno poročilo računskega sodišča, nekoliko preveriti verodostojnost javno objavljenih podatkov o čakalnih dobah. Zagotovo se bodo te povečale zaradi epidemioloških stanj, vendar si želimo in na to opozarjamo že več let, da bi imeli realne podatke o čakalnih dobah," je dejala Mlakarjeva in zaključila, da je v ta namen na ministrstvu za zdravje že ustanovljena skupina, ki naj bi skupaj z NIJZ pripravili rešitev.