Za uspešno zaposlitev: Tehnično znanje je treba dopolnjevati z dobrimi socialnimi spretnostmi in sposobnostjo sodelovanja

“Napovedovanje, kateri poklici bodo iskani v prihodnosti, je vedno nehvaležno,” pravi Karmen Vaupotič, vodja razvoja in kakovosti pri Fundaciji za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Nove tehnologije in čas industrije 5.0 bodo po njenem mnenju močno spremenili naravo dela na vseh področjih in v vseh poklicih. Zaradi sprememb, ki so posledica globalizacije, avtomatizacije, digitalizacije, robotizacije, ekologije in demografije, nastajajo poklici znotraj interneta stvari, baz podatkov, biotehnologije, genetike, umetne tehnologije, nanoznanosti, elektrotehnike, profesionalizacije medčloveških odnosov. Bistvena značilnost novih poklicev in novega trga dela je po njenem mnenju ta, da je izobrazba zgolj izhodišče, na katerem posameznik gradi svojo razgibano kariero ob nenehnem pridobivanju, dopolnjevanju, nadgrajevanju in izmenjevanju znanja, izkušenj in osebnih načrtov. “Višja izobrazba ne pomeni nujno višje zaposljivosti. Vse je odvisno od lastnega položaja, angažiranosti in želenega poklica ter sprememb in potreb v svetu dela,” dodaja Vaupotičeva.

Med konkretnimi poklici prihodnosti so denimo urbani kmetovalec, specialist socialnega izobraževanja, podatkovni znanstvenik, varnostni specialist v kibernetiki, upravljavec zasebnosti, oblikovalec izkušenj virtualne realnosti, koordinator poučevanja otrok na domu, organizator privatnega življenja, profesionalni prijatelj, dispečer dronov, specialist strojnega vida, nanozdravnik, odvetnik za virtualno lastnino in podobni.

Prihodnost bo zahtevala karierno prilagodljivost

Na vprašanje, katera znanja bodo zahtevali ti poklici, Karmen Vaupotič navede podatek, da se je med letoma 2015 in 2020 spremenilo kar 35 odstotkov osnovnih za delo potrebnih sposobnosti in kompetenc. “To pomeni, da se lahko v času med izbiro ustrezne šole in koncem šolanja potrebe po nekem delovnem mestu oziroma sposobnostih povsem spremenijo. Zato bo prihodnost zahtevala karierno prilagodljivost, saj so in bodo vse bolj cenjene splošne kompetence, tako imenovane mehke veščine, ker so med poklici prenosljive,” pojasnjuje sogovornica.

“Ključne kompetence za življenje pripomorejo k uspešnosti življenja in delovanja družbe,” razlaga Karmen Vaupotič. Med osem ključnih kompetenc po njenih besedah sodijo: razumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Kompetence za poklicno uspešnost pa so tiste, ki pretežno vplivajo na delo posameznika in so povezane z njegovim delovanjem v delovnem okolju. Izboljšamo jih z usposabljanjem, delovnimi izkušnjami in razvojem, pravi Vaupotičeva.

Za uspešno zaposlitev bodo nujno potrebna interdisciplinarna znanja, tehnično znanje bo treba dopolnjevati z zelo dobrimi socialnimi spretnostmi in sposobnostjo sodelovanja. Kadrovski strokovnjaki svetujejo, da se pri izobraževanju ne fokusiramo le na en sektor, temveč kombiniramo na primer področje naravoslovja s področjem družboslovja, saj bo v prihodnosti zelo pomembna fleksibilnost na različnih področjih. Ključno je, da mladi nabirajo znanje na različnih področjih življenja: skozi formalno in neformalno izobraževanje, hobije, prostočasne aktivnosti doma in v šoli, usposabljanje v okviru obvezne delovne prakse dijakov in študentov, z začasnim in občasnim delom, tudi prostovoljnim delom na osnovi svojih hobijev, kjer razvijajo svoja znanja in spretnosti. “Za zaposljivost bo pomembno, da mladi razvijajo radovednost, se ukvarjajo z različnimi stvarmi, se preizkušajo in raziskujejo možnosti in so pri tem vztrajni, pogumni in kreativni ter razvijajo domišljijo in realizirajo svoje ideje. Tudi tiste, ki mogoče izhajajo iz njihovih hobijev,” poudarja Karmen Vaupotič.

Odločitev ni usodna

Odločitev o izbiri nadaljnje izobraževalne poti in kariere oziroma poklica pomeni veliko prelomnico v mladostnikovem življenju in hkrati zelo vpliva na njegovo nadaljnje življenje. “Ko se mladi odločajo za srednjo šolo oziroma fakulteto, naj upoštevajo svoje ambicije, talente, želje in navsezadnje tudi trenutno perspektivnost poklica na trgu dela,” svetuje Karmen Vaupotič. “Zato bi v prvi vrsti izpostavila, da naj bo odločitev premišljena, a nikakor ni usodna, saj imajo na osnovi novih ciljev vedno možnost spremeniti svojo odločitev. Vsekakor je smiselno pred vpisom v srednjo šolo in naprej na študij nekaj več časa nameniti raziskovanju in pridobivanju informacij. Pomanjkanje informacij, netočne in neuporabne informacije so pogosto eden od ključnih dejavnikov, ki otežujejo njihovo odločitev. Pravilno se lahko odločimo le, če smo dobro informirani,” opozarja sogovornica. Svetuje, naj se mladi udeležujejo kariernih sejmov in tržnic, informativnih dnevov, raziskujejo na spletu (mojaizibra.si, dijaški.net, študentski.net. itd.) “Predvsem pa je najbolj pomembno, da odločitev sprejmejo sami ter da sledijo svojim interesom in željam,” poudarja Karmen Vaupotič.