Urška Mlinarič
Od sladkih besed o pomembnosti primarne ravni je treba preiti h konkretnim dejanjem.
Pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni je na kritični točki, saj so zdravniki družinske medicine preobremenjeni in izgoreli. Če je leta 2019 še 63,7 odstotka zdravnikov na primarni ravni ocenjevalo, da so izgoreli, je v tokratni spletni anketi kar 88 odstotkov vprašanih dejalo, da se soočajo z izgorelostjo. Izgorelost pa je nevarna, zaradi nje se zdravniki odločajo za odhod iz medicine, to pa pomeni, da so za zdravstvo dokončno izgubljeni," je ob predstavitvi rezultatov januarske spletne ankete med zdravniki in zobozdravniki v Sloveniji povedal predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) Rok Ravnikar. V anketi je sodelovalo 1898 zdravnikov in zobozdravnikov na vseh treh ravneh. Zaradi preobremenjenosti razmišljajo o odhodu iz javnega zdravstva (polovica anketiranih) ali v tujino, o čemer razmišlja tretjina specializantov, torej mladih zdravnikov.
Zaostajamo za evropskim povprečjem
Čeprav se je število zdravnikov v zadnjih letih povečevalo, po besedah predsednice ZZS Bojane Beović še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem - po oceni Evropske komisije nam manjka 1000 zdravnikov. Razlogi, da ne ujamemo povprečja, so razvoj tehnologije, demografske spremembe in večja zahtevnosti prebivalstva, pojasnjuje predsednica ZZS. Opozarja, da bi povečan odhod mladih k zasebnikom lahko pomenil težave za tako imenovano težko medicino, kamor sodijo urgentna medicina, intenzivna terapija, onkologija. "Mladi morajo biti motivirani oziroma ustrezno kompenzirani, da ne bodo za 20, 30 odstotkov višje plače odhajali delat preprostejše stvari k drugim izvajalcem," je dejala in tudi glede odhoda v tujino opozorila, da "ne želimo postati država, ki bo izvažala vrhunsko izobražen kader". Obenem je tako kot Ravnikar priznala, da naša država prav zaradi delovnih razmer ni več zanimiva za zdravnike z Balkana, čemur je pritrdil tudi predstavnik Mladih zdravnikov Slovenije Luka Škof.
Preobremenitve so tako velike, da tri četrtine zdravnikov, ki so odgovorili na anketo, želi svoj delovni čas uskladiti s tistim, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, čeprav bi to zaradi manjšega števila ur pomenilo tudi nižje plačilo.
Zanemarjajo družinske odnose, študij, lastno zdravje
Ugotavljajo, da zaradi delovnih obveznosti zanemarjajo prostočasne aktivnosti, odnose v družini ter študijske in raziskovalne dejavnosti. In ne nazadnje svoje zdravje. Kar 60 odstotkov vprašanih namreč mesečno opravi 25 nadur, več kot 40 odstotkov jih je v zadnjih treh mesecih opravilo v povprečju štiri ali več dežurstev mesečno, pri čemer so z njimi najbolj obremenjeni mladi specialisti, ki delajo do pet let, in specializanti.
Pogajanja za višje plače
V sindikatih zdravstva in socialnega varstva so razočarani in ogorčeni, saj se vlada ne drži dogovora, s katerim se je zavezala, da bo drugi del pogajanj o plačah na teh področjih začela najkasneje 15. januarja. Kot so sindikate v pisnem obvestilu seznanili z ministrstva za zdravje, naj bi bila razlog za zamudo obremenitev z omikronom. V sindikatih odgovarjajo, da je imela vlada dva meseca časa za sprejem pogajalskih izhodišč in da je zato nerazumno, da izhodišča še niso sprejeta: "Potezo vladne strani razumemo kot zavlačevanje in kot ponižujoč odnos do zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki kljub reševanju epidemiološke situacije ali ravno zaradi nje vlagajo maksimalne napore pri opravljanju svojega poslanstva."
Minister Poklukar je včeraj pojasnil, da naj bi vlada predvidoma danes sprejela pogajalska izhodišča. "Če bo tako, bodo v naslednjih dnevih sledila vabila na pogajanja." Enako naj bi veljalo za pogajanja za novo kolektivno pogodbo za zdravnike, ki bi omogočila dvig zdravniških plač.
Razlogi za prekomerno izgorelost so po mnenju 90 odstotkov vprašanih administrativne obremenitve, neustrezna organiziranost, po mnenju 86 odstotkov vprašanih pa tudi pomanjkanje zdravnikov. Da je lahko posledica prekomernega dela in preobremenjenosti slaba kakovost dela, se je strinjalo 91 odstotkov vprašanih. Zdravniki in zobozdravniki rešitev za omenjeno vidijo v boljši organizaciji dela in omejitvi delovnika na 48 ur tedensko oziroma na največ 24 ur neprekinjeno.
Ob tem Ravnikar opozarja, da če se bo dejansko želelo izboljšati situacijo na področju družinske medicine, kjer imamo 64 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje EU 105 zdravnikov družinske medicine na enako število prebivalcev, bo treba od "sladkih besed o pomembnosti primarne ravni" preiti h konkretnim dejanjem. Omenjeni poklic bi morali narediti privlačen, saj se bodo mladi zdravniki le tako v dovolj velikem številu začeli odločati za specializacijo iz družinske medicine. Poskrbeti bi morali, da bi bil deficitaren poklic, ob tem pa bi morali družinske zdravnike razbremeniti določenih birokratskih zadolžitev. Navedeno in ne vlaganje v zidove so ključni problemi primarnega zdravstva, je poudaril Ravnikar, ki na podlagi izkušenj ocenjuje, da so ambulante primerljive s tistimi v tujini. Slednje je še posebej zanimivo, saj je le uro po tem minister za zdravje Janez Poklukar predstavil javni razpis, s katerim bodo občine kot ustanoviteljice lahko pridobile denar za gradnjo, dozidavo ali rekonstrukcijo zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in ambulant. "S tem prehajamo od besed k dejanjem, saj je primarno zdravstvo steber zdravstva," je ponovil minister, a konkretnega odgovora, ali bi podprl deficitarnost poklica zdravnika družinske medicine, ni dal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
