Zaradi izjeme pri prehodu meja so se razširile pobude o namernem okuževanju. A to je slaba ideja - obolevajo mlajši, zapletov je več

Večji delež bolnikov potrebuje intenzivno terapijo, raste pa tudi število primerov z zapleti po preboleli bolezni.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Intenzivno terapijo potrebujejo mlajši bolniki.
Sašo Bizjak

Število okužb s covidom-19 v državi je znova preseglo tisočico, v ponedeljek se je v bolnišnicah zdravilo 515 bolnikov, od tega na intenzivni terapiji 105. Skrb vzbuja dejstvo, da se ob večanju števila obolelih spreminja starostna struktura bolnikov, ki potrebujejo intenzivno terapijo - ti so zdaj mlajši. Starost se pomika pod 65 let, potrdijo v UKC Maribor, kjer se kapacitete covid intenzivnih enot spet polnijo in to kljub premeščanju bolnikov. Tako kot v drugih bolnišnicah želijo tudi v Mariboru čim prej sprostiti predvsem intenzivne oddelke, saj pomanjkanje intenzivnih postelj in kadra onemogoča izvajanje rednih programov.

Namerne okužbe? Slaba ideja

Ob tem so se po družbenih omrežjih razširile pobude o namernem okuževanju, saj potrdilo o prebolelosti omogoča prehod meja. A zgodba 65-letnega Hermana Kneza s Prevalj, ki je zaradi okužbe s covidom-19 skoraj umrl, kljub temu da je rekreativni športnik brez pridruženih bolezni, je dovolj zgovorna. Vse skupaj se je začelo v začetku decembra lani s prehladom. V treh dneh se mu je počutje tako poslabšalo, da so ga napotili v slovenjgraško bolnišnico. "Med 5. in 15. decembrom sem bil v komi. Bil sem v nekem polprisebnem stanju, skoraj ves čas sem sanjal, v glavnem pozitivne stvari, da z letalom potujem po svetu ... Prebolel sem tudi dve pljučnici in bil na predihavanju. Ko so me zbudili, sprva nisem vedel, kje sem. Na covid oddelku sem potem odležal še šest dni. Imel sem fizioterapije, saj brez pomoči fizioterapevta nisem mogel vstati," razlaga Knez, ki je v času bivanja v bolnišnici izgubil 18 kilogramov, od tega veliko mišične mase. Zahvaljuje se ekipi, ki je z vso srčnostjo skrbela zanj, in tudi svojcem, saj se je domov vrnil na invalidskem vozičku. "Nisem mogel stati brez opore, tudi z ravnotežjem so bile težave. S pomočjo fizioterapij in vaj sem se okrepil, da lahko znova hodim, tudi v hrib že lahko grem. Imam pa še težave s koncentracijo, ne morem dolgo razmišljati ali slediti pogovoru, čez dan spim. K sreči imam dobre sodelavce, ženo in sina, ki mi pomagajo in me nadomeščajo, v nasprotnem primeru bi lahko podjetje zaprl," razlaga. Zdaj ima tudi trombozo, zato redno uživa tablete proti strjevanju krvi. Slednja je pogosta zapuščina prebolelega covida in podaljšani covid postaja še eno breme bolnišnic.

Slovenj Gradec: Starost covid bolnikov se znižuje

V slovenjgraški splošni bolnišnici je v tem valu starost hospitaliziranih bolnikov nižja kot prej, več je tistih po 50. letu starosti in brez pridruženih dejavnikov tveganja ter manj starostnikov. Čas od pojava bolezenskih znakov do potrebe po hospitalizaciji se je skrajšal, poroča vršilka dolžnosti strokovnega direktorja slovenjgraške bolnišnice​ Natalija Krajnc.

V zadnjih tednih obravnavajo dnevno od deset do petnajst napotenih bolnikov s sumom na covid-19, glede na potrebe zadnjih dni so včeraj ponovno povečali število postelj. Trenutno deluje covid oddelek v sklopu internega oddelka. Da bo omogočena ustrezna oskrba tudi drugim internističnim bolnikom in za boljše pogoje dela s covid bolniki v tretjem nadstropju kirurškega bloka zaključujejo dela za odprtje dodatnega oddelka za zdravljenje teh bolnikov. Nujna dela bodo zaključili predvidoma v tem tednu. Predvidevajo, da bodo lahko zagotovili vsaj 25 postelj, z možnostjo takojšnje širitve kapacitet do 50 običajnih postelj, še dodatno pa imajo možnost zdraviti do sedem bolnikov v enoti intenzivne terapije. Srednjeročni načrt je, da bodo vsi covid bolnik združeni v tretjem nadstropju kirurškega bloka.

Ptuj: Covid je velika obremenitev

Na covid oddelku ptujske bolnišnice se tačas zdravi 20 bolnikov, po dva, trije so te dni tudi na intenzivnem oddelku, ki ima štiri postelje. Kot pravi Primož Horvat, vodja covid dejavnosti, je to najmanj bolnikov v zadnjem mesecu: "Povprečna ležalna doba na intenzivnem covid oddelku je 20 dni, smo pa imeli že tudi bolnika, ki je bil pri nas več kot 40 dni. Povprečna starost pacientov se v zadnjem obdobju nekoliko znižuje, doslej je bila 67 let, tačas pa sta na intenzivnem zdravljenju bolnika, ki sta stara 53 in 61 let. Na intenzivnem oddelku se zdravijo tudi bolniki s korono, ki pred okužbo niso imeli posebnih zdravstvenih težav, zdaj pa so intenzivne terapije potrebni zaradi dihalne odpovedi, soočamo se s pljučnimi obolenji, tudi pljučnicami." Kot dodaja dr. Teodor Pevec, strokovni vodja ptujske bolnišnice, je covid oddelek velika obremenitev: "Pred epidemijo smo imeli deset postelj za naše paciente, ki so potrebovali intenzivno nego, zdaj jih imamo le šest. Povsem ločeni sta tudi obe intenzivni, primanjkuje nam strokovnega kadra, kar se pozna pri siceršnjem delu naše bolnišnice, zato si želimo, da se obremenitev intenzivne covid enote enkrat konča."

Murska Sobota: Bojijo se nadaljevanja trenda

"Po krajšem predahu in upadu bolnikov na oddelku za intenzivno terapijo so se začele postelje v naši bolnišnici spet hitro polniti," je povedal Daniel Grabar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota. V začetku tedna je pomoč na intenzivnem covid oddelku potrebovalo devet pacientov, v tem valu pa jih je bilo tudi že več. Skrb vzbujajoče je, da gre za vse mlajše paciente, ki zaradi resnosti in zapletov pri koronavirusni bolezni potrebujejo intenzivno nego. Večinoma so to mlajši posamezniki, ti so stari od 45 do 60 let, doslej pa večinoma niso imeli drugih resnih obolenj in se niso zdravili zaradi pridruženih bolezni. Povprečna starost pacientov je bila prej 78 let, zdaj pa se je znižala pod 67 let. Na oddelku za intenzivno terapijo murskosoboške bolnišnice imajo na voljo 14 postelj, v drugem valu pa je intenzivno nego potrebovalo tudi 23 pacientov hkrati, zato so takrat dodatne postelje iskali na drugih oddelkih. Pa še nekaj je vzbuja skrbi, prej je približno deset odstotkov bolnišničnih pacientov potrebovalo intenzivno nego, zdaj to potrebuje 22 odstotkov tistih, ki pridejo v bolnišnico. Kar nas skrbi, dodaja Grabar, je, da je bilo v ponedeljek izjemno veliko sprejemov in bojijo se, ali se bo tak trend nadaljeval. Omenil je tudi, da vse več bolnikov potrebuje bolnišnično obravnavo zaradi zapletov, ki so nastali po prebolelem covidu, četudi ta ni potekal v hujši obliki.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta