Urška Mlinarič
Pet sindikalnih central - Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in KNSS-Neodvisnost - je svoje člane obvestilo, da podpirajo petkovo vseslovensko vstajo, ki se bo začela s pričetkom ob 18. uri na Prešernovem trgu. "Obvestili bomo člane, da podpiramo protest in sindikati se ga bomo tudi udeležili," je za Večer potrdila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Udeležbo na protestu je mogoče razumeti kot korak naprej v zaostrovanju odnosov z vlado, potem ko je zaradi odsotnosti socialnega dialoga in enostranskega vladnega sprejemanja zakonskih predlogov omenjenih pet central izstopilo iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS).
"Socialni dialog je ena od oblik sodelovanja javnosti pri upravljanju javnih zadev, je element demokratičnega delovanja institucij, ki daje predlogom ustrezno legitimnost in zagotavlja ravnovesje med interesi delodajalcev in delavcev. Gre za to, da se sliši glas delavcev in sindikati smo se leta borili za dialog, v katerem je ta glas slišan in za to, da je ta dialog dosegel raven, ki zagotavlja enakovrednost socialnih partnerjev. Takšen socialni dialog, socialno državo in pravice delavcev, ki smo jih sindikati skozi leta izgradili in priborili in so trenutno ogroženi, bomo zato branili tudi z udeležbo na protestnih aktivnostih," so med drugim v obvestilu članom zapisali v Konfederaciji sindikatov Pergam, ki jo vodi Jakob Počivavšek.
Predsednik vlade Janez Janša, ki je v nedavnem intervjuju na javni televiziji sindikate označil za podaljšek levičarske politike, je dejal, da še nikoli ni bilo toliko socialnega dialoga, kot ga je bilo v zadnjem letu.
KSJS: Kaj se pravzaprav dogaja?
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) opozarjajo, da po dobrem tednu še vedno ne vedo, zakaj natančno se vlada ne opredeli do besedila dogovora, ki ga je izpogajal minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Po drugi strani pa je sprejela enostranski sklep, da se izplačilni dan za državno upravo premesti na deseti delovni dan.
Kot je za STA dejal predsednik KSJS Branimir Štrukelj, se sprašujejo, kaj se pravzaprav dogaja, da vlada po tednu dni, ko so bila pogajanja sklenjena, dogovora o odpravi nekaterih varčevalnih ukrepov, prestavitvi plačilnega dneva in regresu za letni dopust ni potrdila.
Je pa po njegovih besedah po drugi strani vlada sprejela enostranski sklep, da se izplačilni dan za državno upravo premesti na deseti delovni dan. Prestavitev izplačilnega dne je sicer del omenjenega dogovora, ki so ga po Štrukljevih navedbah sindikati konfederacije na svojih organih potrdili, za njegov podpis pa so se odločili tudi nekateri sindikati iz druge pogajalske skupine.
Lahko bi sklepali, da so vzeli, kar jim ustreza, predelali v enostranski akt, hkrati pa ne sprejmejo dogovora, je dejal Štrukelj. Po njegovih besedah gre za nekredibilno potezo vlade, ki je ne razumejo in s katero je postavila celoten pogajalski proces v čuden položaj, iz katerega ta trenutek ne vidijo pravega izhoda.
Pri tem je Štrukelj opozoril, da je vladna stran v pogajanjih skrajševala roke, češ da se mudi, tako v povezavi z izplačilnim dnevom kot izplačilom letnega regresa v začetku junija. V sindikatih pa so dobili informacije, da so posamezne službe že dobile navodilo, da se regres ne izplača v višini 1050 evrov, kot so izpogajali, ampak v višini 1024 evrov, torej v višini minimalne plače. Po zakonu namreč zaposlenemu pripada regres najmanj v višini minimalne plače.
Štrukelj je ob tem poudaril tudi, da je odprava še ostalih varčevalnih ukrepov del obveznosti, ki jih vlada mora izpeljati. (STA)
