Pri zdravniških plačah so sindikati za zdaj na različnih bregovih.
Odbor za finance, ki ga vodi Robert Polnar (poslanska skupina Desus), je včeraj obravnaval interventni zakon PKP 10, h kateremu je bilo vloženih čez 90 dopolnil. Med njimi tudi dopolnilo koalicije, da najbolje plačanim zdravnikom plačni strop dvignejo iz 57. v 63. plačni razred, konkretne dvige za posamezne skupine zdravnikom pa bi določili v novi kolektivni pogodbi. Ta je, po besedah predsednika Fidesa Konrada Kuštrina, že pripravljena. Omenjeno dopolnilo kakor tudi Polnarjev način vodenja seje sta opozicijo pripeljala do odločitve, da sejo obstruira. Polnar je namreč uvodoma pojasnil, da bo ne glede na pretekla ravnanja, ko je vsa dopolnila, ki niso bila skladna s poslovnikom, zavrnil, tokrat vsa dopolnila dal na glasovanje, "pa čeprav jih je 75 odstotkov v neskladju s poslovnikom". Pri tem se je skliceval na naravo zakona, ki zajema številna področja. V opoziciji so tovrstno ravnanje označili kot poskus razgradnje pravne države, koalicijo, ki je ob podpori opozicijskih SNS in Desusa dopolnila podprla, pa obtožili, da zavestno krši ustavo in zakone ter v interventni zakon vnaša rešitve, ki tja sploh ne sodijo.
KSJS: Nesprejemljiva selekcija
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) pod vodstvom Branimirja Štruklja pa so napovedali presojo na ustavnem sodišču, če bodo poslanci omenjeni selektivni dvig plačnega stropa potrdili na ponedeljkovi izredni seji. "Popolnoma nesprejemljivo je, da se omogoči interventni dvig plač zgolj zdravnikom in zobozdravnikom, ne pa tudi ostalim primerljivim javnim uslužbencem, denimo univerzitetnim profesorjem in raziskovalcem z doktoratom znanosti. Prav tako ni z ničimer utemeljena nujnost teh sprememb ter začasnost," so zapisali in se v pismu vprašali, ali bodo povišanja tudi v kolektivni pogodbi začasna in ali se bodo tudi za druge dejavnosti javnega sektorja začela pogajanja za dvig plač. "In najpomembnejše: kdaj se bodo vzpostavila ustrezna razmerja v spodnji tretjini plačne lestvice?" Ob tem so, tako kot tudi v drugi pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, opozorili, da je treba dvig plačnega stropa urejati v sistemskem zakonu, ter spomnili, da tudi s tem ravnanjem vladajoči dokazujejo, da so se povsem odrekli socialnemu dialogu v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.
Koritnik: Posledica razmer v zdravstvu
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je pristojen za plačni sistem celotnega javnega sektorja in je tudi glavni vladni pogajalec nasproti sindikatom, je za Večer pojasnil, da predlog dopolnila, ki dviguje plačni strop le za zdravnike, razume "kot posledico razmer v zdravstvu, ki pa jih sam ne morem komentirati". In spomni, da je njegovo ministrstvo že v izhodiščih za spremembo plačnega sistema v javnem sektorju, ki jih je marca 2021 potrdila vlada, predvidelo odpravo omejitve 57. plačnega razreda za vse zaposlene v javnem sektorju. "V tem smislu lahko odpravo omejitve 57. plačnega razreda za eno poklicno skupino morda vidimo kot prvi korak pri odpravi oziroma dvigu omejitve za vse poklicne skupine, ki ga bo treba narediti, če želimo v okviru tega sistema urediti ustrezna plačna razmerja v javnem sektorju. To bo posledično omogočalo ureditev ustreznih plač in ohranitev razmerij tudi na spodnjem delu plačne lestvice."
Fides: Vlada želi popraviti kardinalno napako
V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides, kjer že dlje časa zahtevajo izstop iz enotnega plačnega sistema, nedavno pa so tudi napovedali možnost stavke, o kateri naj bi se sicer odločali 11. januarja, so zapisali, da se bodo do predloga opredelili, ko bo sprejet. Zapisali pa so še, da razumejo "gesto vlade, da želi popraviti kardinalno napako ministra za zdravje, ko se je ob usklajevanju novega zakona o plačah vseh zaposlenih v zdravstvu s figo v žepu pogajal s sindikatom zdravstvenih delavcev in z aneksom povsem porušil še sleherne zametke sprejemljivih razmerij plač, ki vodijo v absurdne situacije in ki povsem negirajo strokovno hierarhijo v zdravstvenem timu, in z obližem začasno sanirati nevzdržno stanje".
V skupini Mladi zdravniki, katere člani so zadnje tedne prav tako opozorili na nizke plače, pa so za portal N1 pojasnili, da predlog ne pomeni rešitve plačne problematike zdravnikov. "Predlog amandmaja v bistvu ne zagotavlja ničesar, razen možnosti preboja stropa, kar je za naše starejše kolege gotovo dobrodošlo."
Da bi lahko prav zdravniki na začetku kariere na koncu dobili le drobtinice, so nakazali tudi v Levici in zapisali, da je zdravniški ceh izkoristil mlade zdravnike za dvig plač najbolje plačane skupine v državi. Tudi pogajalska izhodišča Fidesa za novo kolektivno pogodbo, ki smo jih objavili pred dnevi, razkrivajo, da bi se plača zdravnikom začetnikom dvignila le za 400 evrov bruto, medtem ko bi se zdravnikom, ki lahko dosežejo plačni strop, zvišala za dva tisočaka in pol bruto. Koalicijska ponudba tistim pri plačnem stropu je sicer nekoliko skromnejša, saj v 57. plačnem razredu osnovna bruto plača znaša 3960 evrov bruto, v 63. plačnem razredu pa 5010 evrov bruto.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
