Tina Recek
Sekcija zbiralcev kovinskih in nekovinskih materialov, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, je v okviru programu konference REC2023, Ravnanje z odpadki v luči bodočih zakonodajnih sprememb v Sloveniji in EU, organizirala okroglo mizo na temo Kako razumeti in izpeljati zeleni prehod v gospodarstvu?
Na njej so izpostavili, da je zeleni prehod ključnega pomena za pospešen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki je eden od ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in eden od pomembnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne produktivnosti gospodarskih subjektov ter boljše odpornosti družbe. Zeleni prehod v strateških dokumentih Načrta za okrevanje in odpornost vključuje pet komponent: obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije v gospodinjstvu, trajnostno prenovo stavb, čisto in varno okolje, trajno mobilnost in krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov. Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vsebuje vsebinsko povezane reforme in naložbe. Pri vsakem ukrepu so opredeljeni tudi relevantni mejniki in cilji.
Izraba odpadkov kot vir sekundarnih surovin
Cilj komponente krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov je spodbujati prehod slovenskega linearnega gospodarstva na nizkoogljično krožno gospodarstvo v skladu s Strategijo razvoja Slovenije 2030 in novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo z naslovom "Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo". Po besedah moderatorke Brigite Šarc iz podjetja Dinos, z zelenim prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo bo treba prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in rastjo rabe surovin in neobnovljivih virov energije ter s tem povezanim povečanim obremenjevanjem okolja. To naj bi med drugim dosegli tudi s preprečevanjem nastajanja odpadkov oziroma z izrabo odpadkov kot vira sekundarnih surovin in z vzpostavitvijo učinkovitega sistema njihovega upravljanja.
Brez kadra in financ ne bo šlo
Udeleženci so se strinjali, da je potreben zeleni prehod v gospodarstvu ne samo za nas, ampak tudi za prihodnje generacije. Jure Fišer, predsednik sekcije zbiralcev kovinskih in nekovinskih materialov, je dejal, da zeleni prehod vidijo kot del krožnega gospodarstva, ki ga njihovi člani "živijo že več desetletij" z zbiranjem in recikliranjem odpadnega železja. Predsednik uprave salonit Anhovo Tomaž Vuk je poudaril, da bo potrebno ozavestiti ljudi, da je potreben ta prehod: "Začeti moramo gledati na svet kot na priložnost in ne kot na problem." Po njegovem bo za uresničitev cilja potrebno med drugim zagotoviti strokovni kader, finance in tudi izdelke, ki jih bomo lansirali na svetovne trge, s tem pa ohranili blagovno menjavo. Tanja Bolte iz okoljskega ministrstva je opomnila na pomen države s pripravo ustreznih dokumentov na tem področju.
Govorci so še izpostavili pomen sodelovanja cele družbe pri zelenem prehodu v gospodarstvu. Kot je dejala Antonija Božič Cerar z Gospodarske zbornice Slovenije, gre za skupni projekt vseh in ne samo industrije, ki sodeluje pri razvoju novih tehnologij. Zeleni prehod v gospodarstvu bo prinesel tudi spremembo proizvodnje, porabe energije, nova infrastruktura bo potrebna, kadri bodo morali biti na razpolago. Govorka je izrazila mnenje, da bi država na tem področju morala igrati vlogo dirigenta, ki usklajuje različne interese in nas "združuje v skupnem cilju, da bo nam šlo na bolje".
