Zemeljskemu plinu pokazali izhodna vrata, a do teh je še dolga pot

Z novim Energetskim zakonom (EZ-2), ki so ga poslanci državnega zbora potrdili aprila, je začrtana smer, po kateri se bo zemeljski plin v Sloveniji počasi umikal kot energent za ogrevanje gospodinjstev. Tako v skladu z zakonom vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin po novem več ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje vložena od 1. januarja 2025. V poslovno-stanovanjskih objektih pa vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin ne bo dovoljena samo za stanovanjski del objekta. Bo pa dovoljena vgradnja hibridnih ogrevalnih sistemov, pri katerih bo glavni vir ogrevanje brez emisij toplogrednih plinov na lokaciji, zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin pa se bosta pri tem uporabljala samo za pokrivanje vršnih potreb.

Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo v svojih lokalnih energetskih konceptih (LEK), ki jih bodo po zakonu morale sprejeti, omrežje načrtovale tako, da bo za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora. Koncesije bodo sicer lahko po izteku večkrat podaljšane za pet oziroma sedem let. Za pet let bodo lahko podaljšane, če bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100 tisoč kilovatnih ur, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oziroma bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja. Podaljšanje koncesije bo mogoče tudi, če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo koncesija lahko podaljšana, če bo na omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to dokazoval z načrtom priključevanja. 

GIZ DZP: Gre za nespametno energetsko politiko  

V gospodarsko-interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ-DZP) energetski zakon označujejo za rezultat nespametne energetske politike, saj so že pred sprejetjem zakona nasprotovali prepovedi vgradnje kondenzacijskih plinskih kotlov in spremembam glede podeljevanja in podaljševanja koncesij za distribucijo plina. Pri tem še opozarjajo, da sta po njihovem mnenju obe omejitvi v neskladju z ustavo, čemur pritrjuje tudi pravno mnenje, ki so ga naročili pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

"Prepoved vgradnje plinskih kotlov v stanovanjske novogradnje je izrazito nepoštena do gospodinjskih odjemalcev plina, saj jim prepovedujejo uporabo plina, ki je cenovno ugoden in stabilen energetski vir, po drugi strani pa bo država manjkajočo električno energijo v zimskem obdobju za te odjemalce pridobila iz plinskih elektrarn," so zapisali v svojem odzivu po sprejemu Energetskega zakona. Zakon po njihovem mnenju prepoveduje cenovno ugodno ogrevanje v stanovanjskih novogradnjah: "In to tako s stališča začetne investicije, saj je splošno znano, da je plinski kotel še enkrat cenejši od toplotne črpalke. Prepoved pa je za gospodinjstva škodljiva tudi zaradi cene energenta, saj se je zemeljski plin letos med ogrevalno sezono pocenil že za 20 odstotkov, s prvim majem pa se bodo cene plina dodatno znižale za minimalno deset odstotkov. To zagotovo ne bo zadnja pocenitev."  

Obnovljivi plini so še v povojih 

Energetski zakon je po mnenju GIZ DZP problematičen tudi glede navedenega pogoja o 80 odstotkih obnovljivih plinov za podelitev koncesije. "Noben daljinski sistem nima danes takšnega deleža obnovljivih virov, še posebej, če govorimo o zimskem obdobju. Ti ukrepi so popolnoma neutemeljeni in celo škodljivi, ker je neizpodbitno, da država za prehod na obnovljive pline do danes ni vzpostavila nobenih potrebnih pogojev ali kakršnegakoli spodbujevalnega okolja." 

Sami menijo, da plin v Sloveniji trenutno nima ustrezne alternative in je še nekaj časa ne bo imel. "Od danes do leta 2031 potečejo koncesije za distribucijo plina v 33 občinah. Občine ne bodo mogle podeljevati več koncesij, ampak jih bodo lahko samo podaljšale z obstoječim koncesionarjem. Pri tem pa se izpostavlja pomembno vprašanje - kakšno bo tedaj stanje na področju alternativ plinu, saj še vedno ne bo dovolj električne energije iz obnovljivih virov energije v zimskem obdobju za te nekoč plinske odjemalce. Prav tako bo električno omrežje v zimskem obdobju še vedno preobremenjeno oziroma nikakor ne bo moglo zadostiti potrebam vseh tistih, ki so se ogrevali na plin." V Sloveniji je trenutno še vedno okoli 121 tisoč gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. 

Kot še opozarjajo v GIZ DZP, električno omrežje ni bilo zgrajeno za potrebe oskrbe energije za ogrevanje. "Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) prav tako ob sprejemu EZ-2 ni nikoli podalo odgovora na zelo pomembno vprašanje - kakšna bo omrežnina za uporabo električnega omrežja v letih 2030, 2032 ali 2034, saj je treba do tega leta vložiti kar 4,5 milijarde evrov v posodobitev oziroma nadgradnjo električnega distribucijskega omrežja. Potrebne investicije v električno omrežje pa najbolj poganja ravno dodatni odjem električne energije v zimskem obdobju." Po mnenju združenja tako ne bi smeli spregledali, da imamo v Sloveniji že zgrajeno in dobro delujoče plinovodno omrežje.