Bojan Tomažič
V petindvajsetih letih, kar se ukvarja s socialnim delom, je veliko časa preživela na terenu, med ljudmi. Srečevala se je z dementnimi, ko se še ni veliko govorilo o tej temi. Delala je pri razvijanju in vzpostavljanju pomoči na domu, pri vpeljavi koordinirane obravnave v skupnosti za ljudi s težavami v duševnem zdravju, z uporabniškim društvom sodelovala pri razvoju vrstniškega skupnostnega delavca. Lani je z ekipo Muzeja norosti na Tratah sodelovala pri razvoju in pripravi programa regijskega centra za deinstitucionalizacijo, ki je projekt Civic Europe. "Z ljudmi je treba ohraniti tekoče, kontinuirano delo, seveda ob upoštevanju ukrepov in priporočil za ohranitev zdravja," o socialnem delu zdaj pravi Simona Ratajc.
Izkazalo pa se je, da obstoječi način delovanja služb ni in ne more ustrezno in kvalitetno pomagati ljudem v stiskah. Veliki domovi za stare so postali žarišča virusa, tako da potrebujejo alternative. "Tisti, ki si želijo ostati doma, morajo imeti zagotovljeno pomoč in oskrbo in ob sebi takšne ljudi, ki jim to omogočajo in znajo skupaj živeti, eden z drugim," nekdanja predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije pove, kaj je druga možnost.
Čeprav so se v zadnjih desetletjih v domovih izboljšale prostorske razmere, v zavodih je več tudi strokovnega osebja, različnih poklicev, ki naj bi imeli poslanstvo pomoči ljudem v stiskah, težavah ali bolezni. "Se pa je zgodil tudi zelo močan trend birokratizacije, ki je prevladala nad strokovnostjo in predvsem nad človeškimi odnosi."
Če hočemo razviti službe, ki bodo res koristile ljudem v stiskah, moramo trend in tovrstne prakse obrniti. "Treba je vnašati več demokratičnih odnosov, medčloveškega dialoga, pogajanj, sprejemanja dogovorov, kompromisov, iskanja individualnih rešitev. V vsaki situaciji moramo vsi z ravnanji pokazati svojo človečnost."
Intervju s Simono Ratajc si preberete v jutrišnji izdaji Večera v nedeljo.
