Vida Božičko
Tako malo padavin kot letos že dolgo ni bilo. Suša je velika in še vse do konca meseca ni napovedanega dežja. Gladine podzemnih voda in rek so nižje, suha tla pa najbolj opazijo kmetje. "Površinska vodna bilanca preteklega meseca je v vseh regijah Slovenije nižja kot običajno in nakazuje na zelo sušne razmere v Pomurju, Podravju in na Koroškem ter zmerno sušne v preostalih regijah Slovenije," je pojasnila Andreja Sušnik agrometeorologinja iz Agencije RS za okolje. S padavinami je bila skromna že zima. Zdaj pa smo popolnoma brez dežja že od sredine februarja. "Zima se je poslovila nadpovprečno topla in podpovprečno namočena, razen na severu Prekmurja," dodaja.
Zaradi suše pričakovan 20-odstotni izpad pridelka
Obdobje brez padavin pa se nadaljuje tudi v pomlad, kar skrbi predvsem kmete, ki že opažajo slabo rast ozimne pšenice, ječmena in oljne ogrščice. "Zaradi manjše vlage in sprejemanja hranil bo tudi zmanjšan pridelek. V kolikšni meri, zdaj še težko ocenimo. To bo vidno šele pri žetvi oziroma takrat, ko bomo videli zasnove klasov. A že zdaj opazimo, da so zaostanki v rasti veliki. Potrebe po dušiku so ogromne, a teh ne moremo zagotoviti zaradi pomanjkanja vlage. Gnojiti ne moremo, če ni dežja, ki bi to spiral v zemljo. Problem pa je še večji zaradi vetra, ki zgornji del zemlje še dodatno osuši. Kmetom priporočamo vsaj škropljenje z biostimulatorji in aminokislinami," razlaga Timotej Horvat, svetovalec za poljedelstvo v Kmetijskem zavodu Maribor. Večji pridelovalci se zoper sušo običajno borijo z namakanjem, a tudi to je zdaj oteženo, saj so temperature še prenizke. "Zjutraj so temperature še pod lediščem. Če zalijemo in voda zmrzne, je to neučinkovito, a če v prihodnje ne bo bolje, bo zalivanje nujno," še pravi.
Čeprav smo suš vajeni bolj v poletnih mesecih, se dogajajo tudi zgodaj spomladi. To torej ni nič novega, vendar pa je letos razlika v tem, da je suša veliko bolj dolgotrajna. "Petnajstega februarja smo imeli zadnje padavine in takrat je padlo deset litrov na kvadratni meter. Vse od takrat do zdaj pa je padel samo en liter. Če bi imeli vsaj kakšne padavine okoli 10. marca, bi bilo stanje povsem drugačno, zdaj pa je že alarmantno," nadaljuje. To bo zagotovo pustilo posledice. Horvat ocenjuje, da bi lahko bilo na račun tega vremena za okoli 20 odstotkov manj pridelka pri ozimnih žitih. "Posledice bodo hude, in to prav v času, ko je pridelava hrane zaradi vojne v Ukrajini še bolj pomembna kot sicer," pravi. Ob tem, ko se bomo v tej sezoni verjetno težje zanašali na žita iz uvoza, naravna katastrofa, kot je suša, še dodatno slabša situacijo s preskrbo. "A če bo po najboljšem scenariju v prihodnjih tednih več dežja in bo pridelek vseeno stabilen, bodo zagotovo cene višje. To se že opazi," dodaja.
Velika požarna ogroženost
Zaradi vse pogostejših požarov v naravnem okolju pristojni ponovno opozarjajo, da je na območju celotne države, razen tam, kjer je še snežna odeja, razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Kurjenje v naravnem okolju je zato prepovedano. Od 14. marca naprej je tako poleg požiganja in odmetavanja gorečih ter drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi izvajanje drugih aktivnosti, ki predstavljajo požarno nevarnost. Zaradi suhega vremena prihaja po vsej državi do številnih manjših požarov trave, grmičevja in podrasti v gozdu. Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Na to vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena, temperatura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro.
Če ne bo dovolj krme, bodo čredo zmanjševali
Ne le pri žitih in oljni ogrščici, suša je opazna tudi na travnikih, kjer raste hrana za živino. "Suša je bila že lani in zalog krme nimamo. Ker je tako velika suša tudi letos, bo prve košnje zagotovo za vsaj 40 odstotkov manj, kosili pa bomo tudi tri tedne bolj pozno. Če se bo tako nadaljevalo, ne vemo, kako bomo našo živino sploh lahko nakrmili in preživeli," je zaskrbljena Simona Slemenjak z živinorejske kmetije v Skokah. Med sprehodom po travniku pripomni, da je ta videti tako požgan, kot da bi bili sredi avgusta nekje v Dalmaciji.
V zadnjih petih letih so pri Slemenjakovih družinsko kmetijo precej razširili, zgradili so velik moderen hlev in s 30 glav živine so danes prišli že na 145 glav. "Imamo tako krave dojilje za mleko kot govedo za meso," je povedala. Za tako veliko živali pa potrebujejo tudi ogromno hrane. Na dnevni ravni pet ton. A zaloge počasi kopnijo, silosi se praznijo in bal je vedno manj. "Mislim, da bi lahko imeli dovolj hrane še za približno pol leta," pripomni Simonin mož Domen Slemenjak. Ko ga vprašamo, kaj bo potem, pa zmaja z glavo: "Vse se draži, tudi hrana in prehranski dodatki za živali. Kupovanje krme zato nikakor ne pride v poštev. Še pred nekaj meseci je ena bala stala 30 evrov, danes stane že 50 evrov. Če bi seno morali kupovati, bi delali čisto izgubo." Če bi hrane za živino začelo zmanjkovati, bi čredo morali manjšati. "V najbolj črnem scenariju bomo morali stalež živali zmanjšati. Nekaj krav bomo prodali, to pa je po drugi strani nesmiselno glede na to, da smo v zadnjih letih povečevali proizvodnjo. A drugače morda ne bo šlo," pripomni Slemenjakova. "Pet let smo hleve polnili, grozno bi bilo, če bi jih zdaj morali prazniti. Ob tem pa naj povem, da smo veliko investirali in imamo zato tudi kredite," pravi.
"Pet let smo hleve polnili, grozno bi bilo, če bi jih zdaj morali prazniti"
Stroški so vse višji, odkupne cene mleka in mesa pa temu ne sledijo, sta še prepričana. Kriza v zvezi s preskrbo hrane, ki je pred vrati zaradi vojne v Ukrajini, je zato po njunem mnenju tudi čas, da se zavemo, kako pomembna je samooskrba. "Upam, da bo kmet končno postal bolj ugleden in spoštovan poklic in da bo tudi v verigi preskrbe s hrano ovrednoten pošteno," sta še pripomnila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
