Predlog zakona, ki je v vladni obravnavi, spreminja določila veljavnega zakona o davčnem potrjevanju računov, in sicer tako, da se za gotovinsko plačilo ne šteje več plačilo s plačilno in kreditno kartico, čekom in drugimi podobnimi načini plačila. V primeru negotovinskega plačila pa bi zavezanec kupcu račun izdal le na njegovo zahtevo.
"Število tovrstnih plačil je v današnji dobi negotovinskega in spletnega nakupovanja seveda močno naraslo, že zdaj pa so pri negotovinskem poslovanju pogoste tudi zlorabe pravic potrošnikov," so opozorili v ZPS.
Račun potrošniku namreč omogoča, da takoj preveri, ali mu je prodajalec zaračunal pravilen znesek, da kasneje po potrebi dokazuje, kdaj in kje je kupil določen proizvod, in kasneje po potrebi dokazuje, ali so bile zanj opravljene storitve.
"Zato ima račun veliko dokazno vrednost. Potrošnik ne more preveriti pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve le s pregledom bančnega izpiska. Iz izpiska sta namreč razvidna le skupni plačani znesek in prejemnik plačila, kar pa za potrošnika nikakor ne predstavlja relevantnih oziroma zadostnih informacij o transakciji," so navedli v ZPS. Prepričani so namreč, da bo neobvezna izdaja računa bo v naslednjem koraku vodila tudi k zaračunavanju izdajanja računov, kar je nesprejemljivo.
Prepričani so, da to tudi ne poenostavlja poslovanja trgovcev, saj je izdaja računa pomembna tudi za izvajanje davčnih predpisov, na primer plačilo davka na dodano vrednost.
Ne strinjajo se niti z uvedbo vročanja dokumentov na elektronski naslov posameznika, ki ni varen elektronski predal. Prav tako sporočila SMS niso primeren način za vročanje uradnih pošiljk, saj predstavljajo resno tveganje za posameznika z vidika pravne varnosti in varstva osebnih podatkov.
Ogrožena enakopravna participacija v družbi
Ranljivim skupinam državljanov, kot so starejši, tisti z nižjo izobrazbo ali tisti nizkimi dohodki, bi predlagane spremembe uradnih postopkov po mnenju ZPS ogrozile enakopravno participacijo v družbi. "Tveganje, ki jih prinaša izbira načina vročanja na navaden elektronski naslov, nikakor ne sme biti na ramenih posameznikov, saj so posledice tega, da se posameznik morebiti ni seznanil z dokumentom, ki se kljub temu šteje za vročenega, lahko izjemno velike," so navedli.
Vlada je prejšnji teden začela z obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji, ki ga je pripravil strateški svet, z obravnavo pa bo nadaljevala na eni od prihodnjih sej. Predvsem zaradi uvedbe socialne kapice mu nasprotujejo sindikati, medtem ko so v gospodarstvu za uvedbo socialne kapice.
