Vladni (davčni) načrti: Debirokratizacija po okusu gospodarstva in brez sodelovanja sindikatov

Darja Kocbek Darja Kocbek
26.09.2020 06:35

Predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič razlaga, da so težili k čim večji poenostavitvi poslovanja, kar na nek način omogoča tudi znižanje davkov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tit Košir

S 74 predlogi za spremembe in poenostavitve zakonodaje bi vladni strateški svet poenostavil in zmanjšal birokracijo v Sloveniji. Od teh se 28 predlogov nanaša na davčno področje, 30 na okolje in 16 na gospodarstvo. "Težili smo k temu, da spremembe čim bolj poenostavijo poslovanje, v nekaterih primerih pa predlagamo tudi nižje davke, s čimer se tudi zadeve na nek način poenostavijo," pojasnjuje predsednik strateškega sveta Ivan Simič, ki je tudi nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave.

"Poenostavitve" z znižanjem davkov vključujejo skrajšanje roka, ko je treba plačati dohodnino od dobička iz kapitala. Če bo predlog strateškega sveta sprejet, tistim, ki bodo prodali hišo ali stanovanje več kot 15 let po nakupu, ne bo več treba plačati dohodnine od dobička. Zdaj je ta rok 20 let. Svet prav tako predlaga znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala, to so obresti in dividende, s 27,50 na 25 odstotkov. Svet to znižanje predlaga zato, ker zavezanci ne morejo verjeti, da je stopnja tako visoka, saj je to njihov denar, ki ga imajo v banki, pojasnjuje Ivan Simič.

Izpada prihodkov zaradi tega znižanja po njegovih besedah ni pričakovati, ker si mnogi danes zaradi višjega davka dividend ne izplačujejo in čakajo, da se bo enkrat nekaj zgodilo. "Če je nižji davek, je več izplačil, čeprav gre le za 2,5 odstotne točke," razlaga Simič.

Ivan Simič
Nebojša Tejič/sta

Nižji davek za oddajo nepremičnin v najem

Znižanje davka strateški svet predlaga tudi za tiste, ki nepremičnine oddajajo v najem. Stopnjo dohodnine bi znižal s 27,5 na 25 odstotkov, odpravil bi uveljavljanje dejanskih stroškov, to so stroški za vzdrževanje, zlasti za adaptacijo. Finančna uprava ima po Simičevih besedah zdaj veliko težav, "ker so postopki dolgotrajni, zavezanci velikokrat nimajo računov in stroškov tako ne morejo dokazati". Zato bi strateški svet dvignil stopnjo za normirane odhodke s 15 na 30 odstotkov. Tako bi se "efektivna obdavčitev znižala s 23,375 na 17,5 odstotka", pojasnjuje Simič.

Delavce migrante, ki delajo v Avstriji, v Sloveniji pa morajo doplačati dohodnino, bi strateški svet razbremenil z dvigom dohodninske davčne olajšave s 3500 na 4000 evrov. Po Simičevih besedah ne bi bilo nič narobe, če bi politika ta znesek dvignila na 5000 ali 6000 evrov.

Strateški svet bi prav tako razbremenil tiste, ki na mesec zaslužijo več kot 6000 evrov bruto. Zanje bi uvedel tako imenovano socialno kapico, kar pomeni, da bi socialne prispevke plačali samo za dohodke do 6000 evrov, za preostali del pa ne. Ivan Simič pojasnjuje, da bi s to omejitvijo gotovo prišlo do "nekega izpada" vplačil socialnih prispevkov, vendar pa ti ljudje tudi nimajo pokojnine od višine prejemkov, za katere so vplačevali prispevke.

Simič predlog za uvedbo socialne kapice nadalje utemeljuje s tem, da jo imajo mnoge države, v naši bližini jo ima Avstrija, zato je prišel čas, da jo uvedemo tudi pri nas. Vedeti pa je še treba, da bodo ti ljudje ob tem, ko bodo plačali manj za socialne prispevke, imeli višjo osnovo za plačilo dohodnine. Manj bodo torej plačali v javno pokojninsko in zdravstveno blagajno ter več ministrstvu za finance v državni proračun.

Več vplačil je po Simičevi oceni pričakovati tudi s tem, ker bi Slovenija spet postala zanimiva za sedeže nadnacionalk. Veliko jih je namreč zaradi visoke obdavčitve odšlo iz Slovenije. Nekdo, ki ima v Sloveniji in Srbiji 10 tisoč evrov bruto plače, dobi v Sloveniji zdaj za 3700 evrov manj neto plače, ker imajo v Srbiji socialno kapico pri 2300 ali 2400 evrih in fiksno dohodnino v višini 10 odstotkov, pri nas pa 50 odstotkov. Tako se vsakdo odloči, da ima raje sedež nadnacionalke ali podjetja v Beogradu kot v Ljubljani. Simič s predlaganimi spremembami želi podjetja, ki so odšla, pridobiti nazaj. Kolikšen bo izpad, pa je natančno nemogoče izračunati.

Poseben dohodninski razred za športnike

Uvedbo novega, šestega dohodninskega razreda z 10-odstotno davčno stopnjo za tiste, ki imajo dohodke višje od milijona evrov, strateški svet predlaga za športnike. "Če bi športnik podpisal dobro sponzorsko pogodbo za dva milijona evrov, bi to v Sloveniji zdaj pomenilo obdavčitev 986 tisoč evrov. Po različici, ki jo predlagamo, pa bi plačal 586 tisoč evrov, torej 400 tisoč evrov manj. To je znesek, zaradi katerega se prav gotovo ne bo odločil za selitev v tujino," je prepričan Simič, ki po lastnih besedah veliko dela z vrhunskimi športniki. Zaradi tega za proračun gotovo ne bo nobenega izpada, "lahko je samo plus".

Ker "vsaka višja obdavčitev ne garantira tudi višjih davčnih prihodkov", strateški svet predlaga ukinitev davka na luksuzne avtomobile. Ljudje so namreč luksuzne avtomobile začeli kupovati v tujini in Slovenija je tako izgubila tudi osnovni DDV, ne samo davka na motorna vozila.

Ukinitev zmanjšanja davčne osnove za 1000 evrov od obresti, prejetih na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, je po Simičevih besedah sprememba, "ki bo mogoče sprožila določeno polemiko, dejstvo pa je, da obresti v bankah niso več visoke, zato se s to ukinitvijo zadeve tudi na nek način poenostavijo".

Za tiste, ki trgujejo s kriptovalutami, strateški svet predlaga obdavčitev dobičkov z 20-odstotno dohodnino. Ivan Simič, ki to obdavčitev po lastnih besedah predlaga že nekaj let, pojasnjuje, da bi bila obdavčena razlika med zneskom, ki ga kupec odšteje ob nakupu kriptovalut, in zneskom, ki ga dobi na svoj račun, ko jih pretopi v evre. Strateški svet vladi tudi predlaga, da je treba čim prej uvesti davek na nepremičnine.

Na gospodarskem področju Simič izpostavlja avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi na podlagi matične številke podjetja, zagotovitev vodenja podatkov o poslovnih subjektih v enem registru in s tem poročanja samo eni ustanovi. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da bi državni uradniki vse vloge rešili takoj, ne več zadnji dan pred iztekom roka ali celo kasneje. Po Simičevih besedah to pomeni, da bi uradnik moral v nekaj dneh, ko dobi vlogo, o njej odločiti ali vlagatelju sporočiti, da jo je treba dopolniti. Poenostaviti bi bilo treba tudi postopke podpornih agencij, ki izdajajo dovoljenja, zlasti agencije za varstvo konkurence in agencije za okolje.

Zlati vizum za tuje vlagatelje

Za tujce, ki bi v Slovenijo vložili določen znesek denarja (milijon evrov ali več), bi strateški svet uvedel zlato vizumsko shemo, kar pomeni, da bi ti vlagatelji lahko dobili dovoljenje za bivanje ali tudi državljanstvo. Strateški svet predlaga še poenostavitve za delo od doma ter skrajšanje in poenostavitev postopkov za pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce. Mikro in malim podjetjem bi strateški svet omogočil, da bi lahko izgubo pokrila v celoti za vsa leta za nazaj. Strateški svet bi omogočil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov samo samostojnim podjetnikom, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov. Simič je pojasnil, da bi tako to možnost imeli le tisti, ki so zares majhni.

Na področju okolja, ki je po Simičevih besedah "zelo komplicirano", zavezanci predlagajo predvsem poenostavitve pri izdaji gradbenih dovoljenj.

V OZS pozdravljajo predvsem ureditev statusa upokojenih obrtnikov

Gospodarstvo predloge strateškega sveta za debirokratizacijo pozdravlja. "V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) že vrsto let pozivamo vlade, naj omogočijo bolj prijazno poslovno in davčno okolje ter odpravijo nesmiselne birokratske ovire. Zato nas veseli, da je strateški svet za debirokratizacijo napovedal kar nekaj pozitivnih sprememb na tem področju. Pozdravljamo predvsem ukrep, da se končno ustrezno uredi status upokojenih obrtnikov. Naša dolgoletna zahteva je namreč, da bi upokojeni obrtniki lahko nadaljevali dejavnost po upokojitvi in ob tem ohranili polno pokojnino ter plačevali prispevke," nam je povedal predsednik OZS Branko Meh.

V OZS pozdravljajo tudi poenostavitve za delodajalce, kot so enoten REK-obrazec, uvedba enega vplačilnega računa za akontacijo in prispevke ter poenostavitve pri refundaciji bolniške. Sedaj je namreč tako, da delodajalec izplača nadomestilo delavcu, šele nato dobi to od Zavoda za zdravstveno zavarovanje povrnjeno. "Podpiramo tudi nižjo stopnjo za obdavčitev davkov od dohodkov iz kapitala in ukinitev višjega davka za draga vozila. Spodbudno je prav tako, da se bo poenostavil postopek pri čezmejnem opravljanju storitev (obrazec A1 v elektronski obliki), podatki se bodo zajemali iz enotne baze in tako dalje. Vse to bo pomagalo obrtnikom in podjetnikom, da se bodo namesto z birokracijo ukvarjali s svojo osnovno dejavnostjo," pravi Meh.

Si pa v OZS želijo, da bi prisluhnili tudi njihovemu predlogu, da bi se DDV plačal šele po plačani realizaciji. Na področju okolja pa si želijo takšne spremembe uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, da bo bolj življenjska.

GZS si želi čimprejšnjo uvedbo predlogov

Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so po besedah predsednika Boštjana Gorjupa v strateškem svetu za debirokratizacijo aktivno sodelovali, zbornica pa je pripravila vrsto konkretnih predlogov za zmanjšanje administrativnih bremen. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc dodaja, da med predlogi ni nobenega, do katerega bi imeli kakšen resen zadržek. Za večino pa bi si želeli, da bi jih čim prej uvedli.

ZSSS: Daleč od debirokratizacije

Zelo kritični pa so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Na ZSSS ne želimo izgubljati časa s komentiranjem predlogov rešitev, katerih legitimnost postavlja pod vprašaj že samo poimenovanje skupin in pripravljenih dokumentov (predlogov). Strateški svet za debirokratizacijo nam je namreč pripravil predlog davčne reforme, kar je daleč od debirokratizacije in kar samo po sebi postavlja pod vprašaj namen predlagateljev ter vsebino pripravljenih predlogov," nam je pojasnila predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Z vsebino predlogov strateškega sveta so na ZSSS seznanjeni prek medijev, ob količini zakonskih, podzakonskih in drugih predlogov, do katerih se morajo zadnje čase opredeljevati, in ob pogojih, pod katerimi to počnejo, pa po njenih besedah izgubljajo zaupanje v verodostojnost večine predlaganih vsebin. "Če se že spuščamo v komentiranje predlogov, smo na ZSSS zelo jasni: predlog v celoti zavračamo. Ne le da vsebuje rešitve, ki smo jih nedavno argumentirano zavrnili v pogajanjih za davčno in pokojninsko reformo (dvojni status, socialna kapica), dodatno spet posegajo v pričakovanja tako prebivalstva kot pravnih subjektov s spremembami odstotkov in stopenj," nam je pojasnila Jerkičeva. Čeprav morebiti predlog vsebuje celo idejo ali dve, o katerih bi veljalo razmisliti, je celota taka, da ZSSS na tej točki konstruktivni dialog onemogoča. "Če se bo karkoli od navrženega skušalo udejanjiti skozi zakon, v prvi vrsti pričakujemo seznanitev socialnih partnerjev in njihovo vključitev v pogajanja za pripravo zakonodaje," nam je še povedala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.