Uvodni nagovor na kongresu evropske nogometne zveze Uefe v Lizboni, kjer so delegati potrdili še en predsedniški mandat Aleksandru Čeferinu, je pripadel Antoniu Costi, portugalskemu premieru. Kot je dejal, je Portugalska dolgoletni partner športa, varna in politično stabilna. Veseli ga, da se nogomet skupaj lahko premakne naprej - tako evropski kot afriški. Portugalska se namreč skupaj s Španijo in Marokom poteguje za organizacijo SP leta 2030. Izpostavil je, da z Uefo deli vizijo evropskega modela športa, izpostavil pa tudi nacionalne junake, kot so Eusebio, Figo in Ronaldo.
Na oder je stopil tudi predsednik svetovne nogometne zveze Fife Gianni Infantino. "Vsi smo Fifa," je dejal ter da sta čestike (Čeferinu) in sodelovanje ključni besedi. Menil je, da mora nogometni svet najti najboljše poti za sodelovanje in načrtovanje naslednjih 8, 10 let, kjer je mislil zlasti koledar tekmovanj, kjer je sam sicer Uefo večkrat presenetil s predlogi, kot je bienalno svetovno prvenstvo, in bil za to kritiziran.
Mikrokozmos naše družbe
Nato je na oder stopil Grosupeljčan Aleksander Čeferin, ki tokrat v bitki za vrh evropske nogometne družine ni imel protikandidata. Dejal je, da nikoli ne smemo pozabiti, kako nogomet definira in navdihuje, ter da je evropski nogomet unikatna uspešna zgodba, mikrokozmos naše družbe, življenjsko učenje. Naštel je nekaj držav, kjer opažamo njihovo različnost, a vsi igrajo nogomet, pa naj bo to Islandija, Hrvaška, Moldavija ... in da nikoli ne smemo pozabiti, kako krhek je, saj smo videli, kako so ga želeli spremeniti. Klubi, ki nastopajo pod okriljem Uefe, so že danes "globalizacija - z vsemi koristmi in riziki". Tu se je dotaknil tudi superlige, ideje "treh ljudi". Poudaril je, da v nogometu ni prostora za kartele. Tisti, ki promovirajo projekt superlige, pravijo, da želijo rešiti nogomet, vendar niso prepričali nikogar, se je še dalo razbrati iz njegovega govora. Šlo je za cinizem nad moralo, sebičnost pred solidarnostjo, osebni interese, sramotne laži, kartele pred meritokracijo, boj za profit namesto za trofeje. Ampak ene stvari da ne smemo pozabiti: "Naj ne mislijo, da nogomet ni šport ljudi."
Izpostavil je tudi, da ljubosumje ni dobra stvar in da velikani, na primer tudi vedno uspešni Angleži, ki so lahko zgled, ne smejo biti jezni, če so tokrat v klubskih tekmovanjih uspešni tudi drugi - v četrtfinalu lige prvakov in evropske lige ima največ klubov Italija, v konferenčni ligi pa Belgija. Skupaj, angleška vlada in navijači, so se z Uefo uspešno zoperstavili proti superligi.
Radenko Mijatović: Priznanje za dosedanje delo
"Za Slovenijo izvolitev pomeni ogromno, predvsem je to priznanje Aleksandru Čeferinu za njegovo dosedanje delo in tudi Sloveniji, ker je res privilegij imeti človeka na taki funkciji. Da ob vseh dogodkih v zadnjih treh letih - bila je epidemija covida, primer t.i. superlige in izvedba Eura v toliko državah -, povečuje prihodke in jih redistriburira zvezam ... Vse to so izjemni uspehi. Tudi to, kar je dejal Fernando Gomes, ki je poslavlja iz izvršnega odbora, kako ponosen je, da deluje z njim, ki tako odločno vodi tim, pove veliko. Tudi NZS to, kar prejme, redistribuira naprej v klube, programe in če bo tega denarja še več, bo bolje za vse," je izvolitev komentiral Radenko Mijatović, predsednik NZS, ki je na kongresu vodil slovensko delegacijo.
Nogomet je pokazal zgodovinsko solidarnost ob ideje supelige, ki se je sesula v prah, kaže jo tudi ob vojni v Ukrajini, zato bo Uefa še naprej delala timsko za skupno prihodnost: s klubi, navijači, zvezami ... Ker so naložbe ključ razvoja, bo milijarda evrov šla v investicije v igro in izobraževanje, Euro 2024 bo najbolj zeleno prvenstvo, ob rasizmu in homofobiji pa bo morda treba koga poslati na sodišče. "Delo v nogometu je čast in privilegij. Če bomo mislili, da je samo privilegij, je to slabo. Vsi smo minljivi. Zaščita igralcev in igre je naša misija, naš cilj, namen in smisel," je sklenil Čeferin.
Peter Čeferin: Evropski nogomet je na pravi poti
Aleksandra Čeferina je v Lizboni spremljala tudi njegova družina. Dr. Peter Čeferin, odvetniška legenda in Aleksandrov oče, je ob tem za Večer dejal: "Da je bil Aleksander ponovno izvoljen za štiri leta za predsednika, je bilo pričakovano, ker je bil edini kandidat. Nadvušen pa sem bil nad skladnostjo vseh, ki so bili tukaj navzoči in odločajo o nogometu. Evropski nogomet je na pravi poti in v dobrih rokah."
Vedno več denarja
Nato je nastopil David Gill, Uefin zakladnik, ki je dejal, da na svet vplivajo tudi geopolitični dogodki, prihaja pa tudi največji dogodek, Euro 2024 v Nemčiji. Njegov budžet je rekorden: 2,34 milijarde evrov, kar je 28 odstotkov več kot za prejšnje tovrstno prvenstvo. Od tega je 1,4 milijarde iztrženih na področju medijskih pravic, 331 milijonov bo neposrednih izplačil zvezam, ki se tja uvrstijo (tukaj bi se lahko milijonov nadejala tudi Slovenija), 645 milijonov stroškov in 243 milijonov solidarnostnih izplačil. Preostalih 1,1 milijarde iz naslova Eura pa bo omogočilo, da bo Uefa povečala distribucijo zvezam v programu Hattrick IV, ki bo težak 935 milijonov evrov.
Kot smo nakazali že včeraj, pa bo skupni prihodek sezone 2023/24 6,687 milijarde evrov (leto poprej je bil znesek 4,3 milijarde). Od tega je 5 milijard medijskih pravic, 1,1 milijarde komercialnih prihodkov. In še skupna redistribucija v sezoni: 3,8 milijarde evrov in 1,4 milijard solidarnostnih izplačil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
