Vodenje ekipe iz Ljudskega vrta je po skoraj 50 tekmah na klopi Dinama med marcem in decembrom 2021, tam je tako prej kot po tem deloval tudi kot pomočnik, drugi samostojni trenerski izziv za Damirja Krznarja. Za razliko od nekaterih rojakov 50-letni hrvaški strateg ob igrišču ni impulziven, v pogovorih po tekmah ob neuspehih ne skriva razočaranja, a tudi ne dela prehitrih zaključkov, po boljših predstavah ekipe, ki jo je prevzel v zelo zahtevnem trenutku, pa ni evforičen. Zagorec iz Zaboka je zanimiv, retorično spreten sogovornik, tudi zabaven zna biti. Po selitvi v Maribor sredi avgusta se je hitro ustalil, saj ima tako največ časa za nogomet.

Dober mesec ste v Mariboru. Prišli ste, ko je bil klub v največji rezultatski krizi v minulih 30 letih, v zadnjih dveh krogih pred premorom pa vam je le uspelo povezati dve zmagi. Bo delo v Ljudskem vrtu za vas zdaj lažje?

"Zagotovo. Lažje bo tudi zato, ker zdaj vedno bolj poznam nogometaše in v 80 ali 90 odstotkih že vem, kaj lahko od te ekipe pričakujem. Prostora za napredek je veliko. Čeprav so do tega premora vsi igralci odigrali vsaj nekaj minut, je bila koristna tudi tekma s Sturmom, saj so večjo minutažo dobili tisti, ki je pred tem niso imeli, s tem pa smo dobili nekatere odgovore."

Zakaj ste avgusta sprejeli ponudbo Marka Šulerja? Kaj vas je, ko je bilo moštvo na dnu lestvice, prepričalo?

"Maribor je klub s tradicijo, v Sloveniji je največji klub, ki vedno želi naslov prvaka. Deloval sem v klubih, ki so se borili za vrh. Vem, kako zahteven in stresen je ta posel, a ta adrenalin nas z mojo ekipo vodi in nosi. V letih zatišja je lažje biti v klubu, ki se bori za recimo peto mesto in kjer je enako, če zmagaš, remiziraš ali si poražen. Toda mi si želimo, da nas poganja imperativ zmage. Od tega nogometnega stresa smo odvisni. Iskali smo takšen klub, ko se je pojavila možnost, da gremo v Maribor, smo vedeli, da je v krizi, toda hkrati smo vedeli, da ima kvaliteto, ki jo lahko prebudimo. Naloga je zahtevna, a nas to veseli. Celo življenje smo pod pritiskom in v stresu, a ne glede na to, kako je ta slab, je tudi dober, ker te potiska naprej."

Na zadnjih tekmah, na katerih ste bili uspešnejši, ste igrali s tremi osrednjimi branilci. Boste na tej taktiki gradili v nadaljevanju sezone?

"Vsak trener ima postavitev, ki mu je ljubša. Zame sta to 4-3-3 in 4-1-4-1. Toda trener se mora podrediti ekipi in temu, kar ima v ekipi. Osnova vsakega trenerja je, da uporabi najboljše posameznike in jih postavi na pozicije, ki jim ustrezajo tako, da bo to v interesu celotne ekipe. Glede na kader, ki smo ga imeli, je bilo najbolje, da igramo s tremi obrambnimi nogometaši. S povratkom Martina Milca in prihodom Ishaqa Rafiuja bomo bogatejši za to, kar nam je v minulih tednih manjkalo. Imeli bomo alternative, igrali bomo lahko več sistemov, to pa je super."

Kako pomembno je, da trener naredi rez ob prihodu v klub? Z vami sta namreč ostala dva člana strokovnega štaba prejšnjega trenerja. Ste se posvetovali z Radovanom Karanovićem, ki je ostal v klubu v drugačni vlogi?

"Vse informacije sem dobil od pomočnikov Aleša Mertlja in Željka Filipovića. Na tekmah, ki so jih igrali pred mojim prihodom, sem videl, da ni šlo za krizo igre, ampak krizo rezultata. To se zgodi vsakemu trenerju in žal mi je vsakega, ki se mu to zgodi. Klubi odločajo. To čaka vsakega od nas. Ne vem, kdo je to rekel, a tako je: 'Obstajata dva tipa trenerjev. Tisti, ki so dobili odpoved, in tisti, ki jo še bodo dobili.' To je v našem poklicu vsakdanje. Žal mi je za Radovana, ker izvedba ni bila tako slaba kot rezultati. Do spremembe je prišlo zaradi želje po psihološkem šoku, toda ta terapija traja kratkoročno, potem pa je treba graditi. Ekipa je bila mentalno na dnu, ni bilo igralcev, ki bi breme prevzeli na svoja ramena in kot liderji povedli moštvo."

Kako ste razdelili vloge v strokovnem štabu? Ob tistih, ki so ostali, ste pripeljali tudi pomočnika Mihaela Mikića in analitika Vedrana Attiasa.

"Ko so stvari dobro razdeljene, ljudi nikdar ni preveč. Dela je dovolj za vse. Gre tudi za fante, ki se učijo. Zadnje tedne je bil vsaj en član naše ekipe na izobraževanju. Tudi zato je dobro, da imam tri pomočnike. Filipović je bil pred dvema tednoma na izobraževanju Nogometne zveze Slovenije, prejšnji teden je Mikić pridobival PRO-licenco na Hrvaški nogometni zvezi. Zaenkrat nimamo dorečeno, kdo dela samo napad in kdo samo obrambo. V minulih dneh, ko smo razdelili napad in obrambo, ​pa je bil​ Filipović več z obrambo, Mertelj je povezoval zvezno vrsto z napadom, sam pa sem delal z obema. Vsak trener je toliko močan, kot je močan njegov strokovni štab."

Povedali ste, da na začetku sezone v moštvu ni bilo liderjev. Na zadnjih tekmah je to vlogo dobro opravljal izkušeni Rok Kronaveter. Kako ste ga zbudili?

"Krona je lider po izvedbi na igrišču, statusu in letih. Dobro je tudi, da je okoli sebe zbral tri, štiri mlade igralce, s katerimi dela pozitivno in smiselno. Hrabri jih. Tudi ko jim jaz ne dovolim 'otroških' neumnosti, jih on ščiti, kar je lepo videti. Ko potrebujem povratno mnenje ob polčasu, Krona dobro vidi stvari. Ob njem sta tako študiozna še Luka Uskoković in Nemanja Mitrović, tudi Roko Baturina je taktično zelo dobro podkovan."

Kako dobro ste poznali prvo ligo pred prihodom?

"Blizu smo, prihajam iz Zagorja, Zabok je oddaljen 40 kilometrov. Že kot nogometaš sem veliko igral s slovenskimi klubi, pa tudi ko sem bil pomočnik trenerjev, smo med reprezentančnimi pavzami iskali slovenske nasprotnike. Veliko smo igrali s Celjem, Muro, Dravo, Aluminijem, vedno sem imel stik s slovenskim nogometom. Podrobno smo spremljali uspešno evropsko pot Maribora pred leti. Goran Boromisa (športni direktor Olimpije, op. p.) je moj dobri prijatelj, skupaj sva igrala v Interju iz Zaprešića, bil sem njegov direktor v Dinamu. Zaradi njega, Roberta Prosinečkega, Igorja Bišćana sem spremljal tudi Olimpijo. Kar nekaj tekem slovenskih klubov sem si pogledal v zadnjih letih, ko mi je bilo kaj zanimivo. Nisem bil tako seznanjen s posameznimi igralci, bolj s stilom igre klubov, zato me niso presenetili. Pet, šest klubov iz Slovenije bi igralo zanimivo in pomembno vlogo v hrvaški ligi."

Pogosto se nam zdi, da v hrvaškem nogometu podcenjujoče gledajo na slovenskega.

"Tempo igre in fizična komponenta igre se ne razlikujeta v teh dveh ligah, morda v največ desetih odstotkih. Tehnično in taktično morda prve štiri ekipe hrvaške lige dominirajo, toda tisti z vrha slovenske lestvice bi bili zahteven tekmec hrvaškim klubom. Ostali morda, a ne v kontinuiteti."

Zakaj slovenski klubi pogosteje podpišejo pogodbo z nogometaši iz druge hrvaške lige kot z domačimi igralci ali nogometaši, ki niso iz nekdanje skupne države?

"Zavedati se morate svoje baze, ki je zelo majhna. Mi imamo ligo z desetimi klubi, pa imamo štiri milijone prebivalcev, vi prav tako deset ekip, a pol manj ljudi. Ker želimo kvaliteto, zdaj o slovenskem nogometu govorim v prvi osebi, moramo ekipe sestavljati tudi z nogometaši od drugod. Seveda smo vsi lokalpatrioti, želimo, da igrajo naši, tako je na Hrvaškem in v Nemčiji, to je interes zvez, a če želiš kvaliteto, moraš pogledati tudi izven mej."

Kakšna je baza v mladinskih selekcijah Maribora? Vi že vključujete mladince in jim namenjate minute.

"V stiku sem z vodjo nogometne šole, ves čas komuniciramo o rezultatih in predstavah mladih nogometašev. Imam koledar njihovih tekem, a zaenkrat še ni bilo časa, da bi se jih udeležil, ker so se nam termini prekrivali. Gledal bom tako kadete kot mladince."

Maribor je poleti veliko kadroval. Je tudi to razlog za slab začetek sezone? Je sploh mogoče hitro uspeti ob tako velikih spremembah? Ker se niste uvrstili v Evropo, dodatnih okrepitev ni bilo.

"Definitivno je toliko sprememb razlog za neuspeh. Bili so odhodi, prihodi, šest resnih poškodb ... V nekem trenutku je bilo deset popolnoma novih igralcev. Potreben je čas, da se vse postavi na svoje mesto. Za kontinuiteto je treba začeti graditi od temeljev in malo po malo, sicer se vse sesuje. Trener mora vedeti, da potrebuje pet, šest krogov, ko bo šepalo, da bo nato lažje. Verjamem, da je ta trenutek za nas vse bližje."

Ob prihodu ste Maribor enačili z Dinamom. Zdaj poznate oba kluba. Sta še primerljiva ali je bila to ocena na prvo žogo?

"Ne. Zelo sem zadovoljen z organiziranostjo kluba. V Dinamu je stotine ljudi, tukaj pa z enako kvaliteto delo opravi veliko manj ljudi. Ti so klubu zelo pripadni, vsaj v prvi ekipi imamo odlično podporo, klubski delavci so nam na razpolago 24 ur na dan. Nič nam ne manjka."

Zunanjim opazovalcem se zdi, da v Dinamu odloča družina Mamić, pri vijoličastih pa tako izpostavljenega vodstva ni.

"Dinamo je zelo organiziran klub, je na evropskem nivoju in obstaja hierarhija, ki funkcionira. Uprava opravlja svoj del, prav tako menedžment in strokovni del, vsi so zaslužni za uspehe. Vloga Zdravka in Zorana Mamića se ne more minimizirati, postavila sta temelje za vse to in verjamem, da bo Dinamo tudi nadaljeval na visokem nivoju. Sam pa sem zdaj osredotočen na Maribor."

Kaj bi iz Dinama prenesli v Maribor?

"Vsak v svojem vesolju delujeta podobno, dobro. Toda Dinamo je finančno močnejši. Ko se začnejo težave, Dinamo lahko seže v žep in kupi, kar mu manjka. To je luksuz, ki ga imajo večji."

Je Olimpija v tej sezoni še dosegljiva?

"Ni floskula, a v tem trenutku moramo gledati le nase. Napredovati moramo, tudi na slabših tekmah moramo osvajati točke. Kje so Olimpija, Celje, Koper in Domžale, nam zdaj ni pomembno. Največji dosežek je, ko si mentalno pripravljen, da tekmuješ s sabo in se ne obremenjuješ z ostalimi. Tako napreduješ."

Le Ivo Šušak z Mariborom ter Igor Bišćan in Rodolfo Vanoli z Olimpijo so tuji trenerji, ki so osvojili slovensko ligo. Seznam bi lahko po tej sezoni postal daljši.

"Mislil sem, da jih je več, haha. Za Iva in Igorja sem vedel. Takšne statistike so zanimive za novinarje in javnost, nam trenerjem pa je to lepo vedeti, a ni pomembno."

Večkrat ste omenili, kako pomembna je psihologija v nogometu. Martin Milec je v oddaji Pod prečko razkril, da nogometašem ob zmagah brez prejetega gola častite hrano. Zakaj?

"Nekaj mi je neverjetno. Kot igralec in trener sem večkrat poslušal očitke, kako igralce ne motivirajo silen denar in premije ob zmagah. Garantiram vam z življenjem, da nogometaš v nobeni sekundi tekme ne razmišlja o denarju, za to nima časa, to ni športno, tako nismo vzgojeni. Tisoče tekem sem igral, ko je bila premija sedemmestna, a to na igrišču ni nič pomenilo. Takšnih tekem smo morda več celo izgubili. Bolj kot denar motivirajo interne zadeve. Športnik postaneš z lakoto, željo in voljo ... Interna tekmovanja pa dajejo uspehe. Tekmujemo na vsakem treningu, vsaj v nekem majhnem trenutku. Včasih so pomembne majhne potegavščine. Tudi v Dinamu sem imel podoben dogovor: 'Ob vsaki zmagi brez prejetega gola vzemite trenerju denar, ker bo častil ketering.' To daje dodatno motivacijo, kot recimo prosti dnevi, ki so tudi velika motivacija."

Kakšna razlika za trenerja je delovati na Balkanu ali na Bližnjem vzhodu?

"Tam trenerji z naših prostorov delujemo dobro, saj smo po sili priložnosti, zaradi manj denarja, situacij v naših državah in manjšega kadra pripravljeni na težke situacije, znamo se prilagoditi. Bolje se znajdemo kot recimo Španci, Portugalci, Angleži in Nemci, ki potrebujejo organizirane stvari, tam pa je to težko. Naredili smo številne dobre rezultate. Bil sem član ekipe Zorana Mamića, z Al Ainom, enim najboljših klubov Združenih arabskih emiratov, smo igrali v finalu svetovnega klubskega prvenstva proti Real Madridu, v polfinalu smo izločili veliki River Plate."

Ste v minulih tednih že govorili z nekdanjim športnim direktorjem Maribora Zlatkom Zahovičem?

"Nisem. Vem vse o njem in o tem, koliko je napravil za klub. Nisem ga še imel priložnost videti v živo, spremljam pa medije in vidim, da je še naprej z vsem srcem tu. Morda ga v Ljudskem vrtu ni fizično, a z vsem drugim je."

Ni daleč do svetovnega prvenstva v Katarju. Kako bo to vplivalo na nogomet in na prvo ligo?

"Mislim, da to prvenstvo ne bo veliko drugačno od ostalih. Morda bo celo bolje za nogomet, saj nogometaši ne bodo tako izčrpani, kot so na koncu sezone, zdaj pa je termin v trenutku, ko bi morali biti v najboljši formi. Za nas bo zanimivo, da bomo lahko spremljali tako slovensko ligo kot svetovno prvenstvo. Verjamem, da bo zaradi svetovnega prvenstva na stadione prve lige prišel še kakšen gledalec več."

Lahko Hrvaška ponovi uspeh iz Rusije?

"Slab sem v napovedih, zato raje ne bom ničesar rekel, haha."