Zoran Mijatović
Ni sicer aktivni rekorder med aktualnimi reprezentanti; Klemen Prepelič je v lovu na četrto evropsko prvenstvo, eno manj je odigral od Jake Blažiča, ker ga je Božidar Maljković pred domačim Eurobasketom 2013 odrezal med zadnjimi, nakar se je Bistričan preuranjeno jezil, da bo o prihodnjih nastopih za reprezentanco še razmislil. Odločil se je prav, naslednje desetletje je preživel kot ključni član ekipe evropskih prvakov, v posameznih akcijah tudi kot kapetan in nesporni vodja na igrišču ali zunaj njega.
V vsem tem desetletju od vključno svetovnega prvenstva 2014 ni izpustil niti enega velikega tekmovanja, le na SP 2019 se Sloveniji po uvedbi novega sistema kvalifikacij ni uspelo prebiti in Prepeliču je jasno, da kakšen tak neuspeh nikakor ne pride več v poštev. No, že tretje mesto v štiričlanski skupini vodi na Eurobasket, a šampioni se ne pogovarjajo na ta način: "Vemo, kaj je naš cilj. Zavedamo se svoje kakovosti in seveda ne želimo biti tretji v skupini. Vsako tekmo hočemo odigrati maksimalno in doseči zmago. Verjamem, da se je ekipa zbrala v najmočnejši zasedbi - če izvzamemo NBA-jevca in poškodovane. Generalno torej nimamo nobenega izgovora, da ne bi prišli na tekmo z Ukrajino najbolje pripravljeni."
Ni pa izkušen le on, kot poudarja Prepelič, ima celotna ekipa veliko izkušenj s "temi nehvaležnimi kvalifikacijami. Tu je nekaj fantov, ki smo se že opekli, in nekaj takih, ki so nam prinesli tako želeni nastop na zadnjem svetovnem prvenstvu. Polni smo torej tako negativnih kot pozitivnih izkušenj, tako da te ne bi smele biti problem. Fantje dobro delajo v klubih. Na uvodnem treningu so bili vsi zelo zagnani, tako da ne bi smelo biti težav."
Dobro pa očitno dela tudi on. Ko je pred dobrim tednom v turški ligi, kjer po uvodnih dveh mesecih pri Olimpiji sezono nadaljuje pri Galatasarayu, evroligaškemu Efesu nasul kar 29 točk, so ga skrbniki družbenih omrežij evrolige izpostavili in sledilcem postavili anketo, ali je Prepelič še vedno evroligaški kaliber. Pozitivni komentarji so kar deževali. "Naši klubski rezultati v zadnjem času sicer niso bili najboljši, čemur je sledila menjava trenerja. Sam sem se pa zelo dobro znašel. Klub je vrhunski. Vemo, kaj pomeni ime Galatasaray v svetu športa. Organizacija je na evroligaški ravni. Nimam nobenih pripomb. Ob tem sem zelo dobro pripravljen. Po lanski sezoni, ki sem jo deloma presedel, sem bil željan igre. S celotnim potekom sezone, vključno z Olimpijo in nato z Galatasarayem, sem zelo zadovoljen," trdi član devetouvrščene (med 16) ekipe turške lige.
Koliko pa mu lahko zadovoljstvo v četrtek ob 18. uri pokvari Ukrajina oziroma v nedeljo ob istem času Izrael? Po še svežem dogovoru med Fibo in Ulebom namreč za reprezentance po novem lahko igrajo tudi evroligaši, Izrael pa ima klub v tem tekmovanju, Maccabi. "Spopadli se bomo z ekipama, ki sta večinoma vedno igrali s takšnima popolnima zasedbama. Ne vem, ali so imeli Ukrajinci kdaj - z izjemo 218 cm visokega centra Artema Pustovoja - kakšnega evroligaškega igralca. So pa podobna ekipa kot Poljska, s precej visokimi, kakovostnimi košarkarji z nekaj dodatka v branilskih vrstah. Ogromno igralcev prihaja iz Prometeja, za katerega vemo, kaj pomeni v evropskem pokalu v zadnjih dveh, treh letih (lani je bil polfinalist, op. a.). Kar se pa tiče Izraela - gre za ekipo, katere igro vodi Jan Madar, izjemno talentirani organizator igre, ki je lani blestel pri Partizanu, letos pa ima nekaj manj priložnosti pri Fenerbahčeju. A na obeh tekmah bomo favoriti," za konec oceni sogovorec.
