Uroš Gramc
Devet let za tem, ko so štiri dekleta, med njimi nizozemska šampionka Marianne Vos, ustanovila aktivistično skupino "celoten Tour" in začela peticijo, ki jo je podpisalo kar sto tisoč ljudi, so kolesarke (spet) dobile svoj Tour de France. Ne sicer tritedenskega, ampak osemdnevnega. Ne bo se zaključil na Elizejskih poljanah, se je pa tam na zadnji dan moškega pričel. Skupno bodo prevozile 1033 kilometrov in ne bodo odpeljale kronometra in ne zavile v Alpe ali Pireneje. Jih pa zadnja dva dneva ob koncu tedna čaka nekaj zanimivih vzponov.
Streha dirke bo po 13,5 kilometra vzpenjanja tik pred sobotnim ciljem prelaz Grand Ballon (1336 m), najvišja gora v Vogezih. Zadnji dan ne bo nič lažji. Prečila bodo Ballon d'Alsace (1173 m), ki je v zgodovino zapisan kot prvi uradni vzpon moške dirke po Francij. Povsem za konec jih bo gostila znamenita Planota lepih deklet, na kateri je letos (in predlani) slavil Tadej Pogačar.
A da ne bo pomote, ni to prva ženska dirka po Franciji v zgodovini. Bilo jih je že ogromno in pod različnimi imeni. Začelo se je leta 1955 z dirko Leulliot s petimi etapami. Ime je imela po prireditelju Jeanu Leulliotu. Sledila je dolga pavza, potem pa pravi ženski Tour sočasno z moškim med letoma 1984 in 1989 (s tremi zmagami legendarne Francozinje Jeannie Longo), ko so vozile od dvanajst do 18 etap. Direktor dirk obeh spolov Jean-Marie Leblanc je različico za nežnejšega ukinil zaradi pomanjkanja denarja in skromnih medijskih razsežnosti.
Ni pa je mogel preprečiti. Tour - of the EEC se je dirka imenovala naslednja štiri leta, Pierre Boue je nato priredil kar 17 pentelj. A s časom dirka ni rasla, temveč ugašala. Zadnja izvedba Grande Boucle Feminine Internacionale je bila leta 2009 zgolj s štirimi etapami. Sicer so bili tudi v naslednjih letih poskusi oživitve. Toda brez agencije A.S.O., ki skrbi še za Vuelto, Pariz-Nico, Pariz-Roubaix ... in mnoga prestižna tekmovanja v drugih panogah ter je tokrat priskrbela rekordni nagradni sklad (250 tisoč evrov), je bilo bolj ali manj vse obsojeno na životarjenje oziroma propad.
"To je bil dan, ki smo ga dolgo čakale," je lani junija ob novici, da se ženska francoska pentlja vrača, dejala 26-letna Cecilie Uttrup Ludwig, zmagovalka včerajšnje tretje etape Reims–Eparnay (133,6 km). Najmočnejša je bila v težkem zaključnem sprintu manjše skupine. "Kakšen povratek po zelo slabem prejšnjem dnevu. Da sem dejansko zmagovalka etape na dirki po Franciji in v tej majici. Boljše ne gre!" je pokazala na majico danske prvakinje. Da je bil uspeh še večji, je premagala Vosovo, 35-letnico, ki je dirko že leta 2009 končala na drugem mestu. Nizozemska veteranka, članica Jumbo-Visme, je tokrat z zmago v drugi etapi oblekla rumeno majico in ima v skupnem seštevku 16 sekund prednosti pred Italijanko Silvio Persico (Valcar-Travel&Service) ter 30 pred Poljakinjo Katarzyno Newiadomo (Canyon/SRAM).
Zaradi želodčnih težav je trenutno šele deveta zmagovalka Gira, Nizozemka Annemiek van Vleuten (Movistar). Še nižje sta obe Slovenki, ki opravljata vlogo pomočnice v svoji ekipi. Eugenia Bujak (UAE ADQ) je na 77. mestu, Urška Žigart (BikeExchange) na 102. Že v ponedeljek je odstopila Urša Pintar, po padcu je za sedem minut zgrešila časovno zaporo.
Nevarna in zanimiva bo tudi četrta etapa Troyes–Bar-Sur-Aube (121,7 km, 1415 višinskih metrov). Prepredena je z zelo strmini kratkimi vzponi in (štirimi) makadamskimi sektorji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
