Zoran Mijatović
Saporo je za slovenske smučarske skakalce kraj srečnega imena. Ne sicer ekstremno dolgo, saj tam na olimpijskih igrah 1972, podobno kot vse do leta 1988, niso osvojili nobene medalje. Osmo mesto Danila Pudgarja je bilo še najboljši rezultat na veliki skakalnici, deseto mesto Petra Štefančiča pa na mali. A ko so se Slovenci začeli prebijati na vrh, se je v Saporu na veliko slavilo. Že prvi slovenski zmagovalec svetovnega pokala je osvojil tekmo na Daljnem vzhodu. To je bil Primož Ulaga 25. januarja 1987. A to ni bila navadna zmaga, bila je dvojna slovenska! Na drugi stopnički je namreč, že drugi dan zapored, stal tudi Miran Tepeš.
A treba je priznati; že takrat je kljub tekmam v Kanadi in ZDA Saporo bil najbolj oddaljena destinacija v koledarju svetovnega pokala, 13 ur letalskega poleta nekaterim vrhunskim tekmovalcem ni najbolj dišalo. Tako ni bilo najboljših Avstrijcev (Ernst Vettoti, Andreas Felder), Norvežanov (Vehard Opaas, Hroas Stjernen), Fincev (Matti Nykänen, Ari-Pekka Nikola) …
Podobno je bilo leta 2014 ob naslednji slovenski dvojni zmagi (Peter Prevc, Jernej Damjan), čemur je dan kasneje sledila celo trojna (Damjan, Prevc, Robert Kranjec), a brez konkurence takrat najboljših Kamila Stocha, Severina Freunda, Andersa Bardala, Gregorja Schlierenzauerja, Simona Ammanna …
Za Damjana je bila to edina zmaga v karieri, naslednje leto je bil na istem prizorišču celo zadnji, 50., Prevc pa se je takrat šele dobro ogrel, na Japonskem je slavil še trikrat zapored. Resda je leta 2015 manjkal njegov glavni rival in kasnejši zmagovalec svetovnega pokala Severin Freund, v letu 2016 pa je bil Prevc tako ali tako razred zase. No, v Saporu je bila to kar cela reprezentanca. Drugo slovensko trojno zmago - bila pa je tudi 50. posamična za kakšnega slovenskega skakalca - sta namreč dopolnila Petrov šele 16-letni brat Domen (z rekordom skakalnice 141 m, ki je veljal dva dni) in Robert Kranjec, takrat v družbi brez najboljših dveh Avstrijcev Stefana Krafta in Michaela Hayböcka. Zadnjo zmago, leta 2017, si je Peter Prevc v Saporu prislužil v popolni konkurenci, a si jo je moral deliti z Maciejem Kotom.
V naslednjih letih Saporo tudi zaradi ukrepov proti koronavirusu več ni bil stalnica v koledarju, zadnji vidnejši slovenski uspeh pa je tam leta 2019 uspel Timiju Zajcu, ki je bil na eni tekmi drugi za dvakrat nepremagljivim Stefanom Kraftom. Se je pa olimpijska skakalnica Okurayama dodobra ustalila tudi v ženski karavani. Prav pred dvema tednoma so tam nastopile najboljše skakalke, Ema Klinec pa je obakrat osvojila drugo mesto. Tudi minuli vikend je bil tam na stopničkah Slovenec – Žak Mogel je v celinskem pokalu pristal na tretjem mestu, s čimer si je prislužil poziv na tekme svetovnega pokala. V izogib stroškom in večurnim poletom tako niti ni odpotoval domov, ampak je svoje kolege iz A-reprezentance kar pričakal v mestu, ki ima približno toliko prebivalcev kot Slovenija.
Največ se tudi tokrat pričakuje od Anžeta Laniška, ki si je med letoma 2015 in 2019 s skokom v celinskem pokalu lastil neuradni rekord skakalnice, 146,5 metra. Dve leti kasneje je Stoch tudi uradno v svetovnem pokalu postavil znamko na 148,5 metra. Nove priložnosti za (slovenske) dosežke in presežke bodo danes in jutri ob 8. uri, v nedeljo pa ob 2. uri po slovenskem času.
