Uroš Gramc
Pred kolesarji je vrhunec spomladanskih enodnevnih klasik, to in naslednjo nedeljo bosta na sporedu najprestižnejši v koledarju, po Flandriji in Pariz-Roubaix. Katera je največja, je večna debata, predvsem pa stvar osebne presoje in simpatije, saj sta toliko različni, da ustrezata različnim tipom kolesarjev. Seveda so tudi takšni, ki so zmagali na obeh, kar je v istem letu v 103-letni skupni zgodovini več kot enkrat uspelo le švicarskemu asu Fabianu Cancellari (2010, 2013) in njegovemu belgijskemu rivalu Tomu Boonenu (2005, 2012).
Zanimivo, da niti enkrat obeh dirk hkrati ni pospravil legendarni Eddy Merckx, je pa Belgijec edini ob Francozu Lousionu Bobetu, ki je ob preizkušnji to nedeljo slavil tudi na dirki po Franciji. Kar je lep obet za njegovega novodobnika, kot Tadeja Pogačarja poimenuje tudi sam. Komendčan ni edini favorit, poleg njega sta na kar 273-kilometrski dirki od Antwerpna do Oudenaardeja z 19 znamenitimi vzponi, večinoma tlakovanimi, še dva - Wout van Aert in Mathieu van der Poel. Trojica je ta čas korak pred konkurenco, je pokazala klasika E3 prejšnji petek, ki jo je Nizozemec dobil v sprintu pred Belgijcem in Slovencem. "Razlika se zdi velika, ampak v resnici je zelo majhna," je dejal Matej Mohorič, ki je morda najboljši od vseh preostalih.
"Pogačar je tisti, ki vodi igro," pa pravi nekdanji svetovni prvak Julian Alaphilippe. Od prvega kolesarja sveta bo v veliki meri odvisen razplet, z glavnima tekmecema ne želi biti skupaj v ciljni ravnini. Z van der Poelom je bil že lani in se ni dobro izšlo, ob taktiziranju je ostal celo brez odra za zmagovalce. "Zame bo ključno, da pridem sam do cilja, tako lahko zmagam. Dirka bo dolga, veliko se lahko zgodi že pred finalom. Ohraniti moram čim več energije, imeti močne noge in izbrati pravi trenutek za napad," je povedal Tadej Pogačar.
Dirka se ponavadi začne razpletati, ko peloton prvič zagrize v "dvojček" Oude Kwaremont-Paterberg (55 km do cilja). Ko se po vožnji čez drn in strn z njim sreča še enkrat, bo do cilja le še 13,2 km ravnine. Prvi je dolg 2,2 km in s štirimi odstotki povprečnega naklona, drugi le 360-metrski, toda z 12,9 odstotka naklona, ponekod pa čez 20. Lani sta si Pogačar in van der Poel na slednjem nabrala skoraj pol minute prednosti pred zasledovalci. Wout van Aert je bil zaradi covida odsoten, toda letos zaradi zadnjega uspeha in kar petih zmag Jumbo-Visme na šestih belgijskih klasikah prihaja zelo samozavesten. Moči njegovega kolektiva se zaveda tudi 24-letni Gorenjec, nevarna sta vsaj še Tiesj Benoot in Christophe Laporte, k "sreči" zaradi padca in bolezni ne bo še lani drugega Dylana van Baarleja. Mu pa lahko vliva pogum, da je van Aert na E3 zaostal na Kwaremont. Kaj pa Mathieu van der Poel? "On bo verjetno napadel kar na nekem vzponu," meri na nepredvidljivost dvakratnega zmagovalca Flandrije, ki se lahko v nedeljo pridruži šesterici z rekordnimi tremi trofejami.
