Letošnja španska pentlja ni bila povsem po okusu Primoža Rogliča. Kakšna vožnja na čas je bila premalo, kak težek vzpon preveč. A bila je dovolj razgibana in zahtevna, da se je obrnila njemu v korist. Na zelo težkem preizkusu je bila tudi Jumbo-Visma, brez nje ne bi šlo, saj se je vedelo, da zna Zasavec obleči rdečo majico že v prvi etapi in da ne bo ključen le zadnji teden.
In prav to se je zgodilo. Že v Baskiji je eksplodiral in naložil nizozemskemu moštvu veliko dela na čelu glavnine zelo zgodaj. A Jumbo-Visma se je spet izkazala, kot se je na Touru. Rogla je bil praktično edini, ki je imel v Seppu Kussu in tudi Georgu Bennettu ob sebi pomočnika v najtežjih trenutkih. Njihovo skoraj edino razočaranje je bil polom Toma Dumoulina, ki je že po sedmi etapi odpotoval domov. Kar se jim k sreči ni poznalo.
Vsestranskost Kisovčana je odigrala veliko vlogo, sekunde, ki jih je pridobil v zaključkih z eksplozivnostjo, kar je negoval in razvijal v Planici ter drugod v karieri smučarskega skakalca, so mu še kako koristile. Z bonifikacijami je močno prekašal Richarda Carapaza in Hugha Carthyja (48:16:10 v sekundah). "Ko zmagaš, gledaš nazaj, kako ti je uspelo. Če imam priložnost, jo seveda zagrabim in jo bom tudi vsakič naslednjič," je po eni od etap dejal Primož Roglič. In se je šalil, da mu kot sprinterju v boju za zeleno majico zavre kri od adrenalina, ko v daljavi zagleda ciljno črto.
Smisel za humor ga ni zapustil niti, ko se je cesta postavila skoraj navpično v nebo. Izjemno strmi klanci so bili njegova najšibkejša točka. Sprinterske mišice so pač malce težje in jih ni enostavno vleči po hribu. Nekoliko mu je šlo na roko, da Francozi v kraljevski 6. etapi niso dovolili vstopa v državo in sta odpadla prelaza Tourmalet in Aubisque. Se je pa v dežju dovolj mučil z anorakom, da je v Aragoniji Carapazu prvič predal rdečo majico. Toda napak in spodrsljajev v bilo 18 dneh premalo, da bi bili usodni.
Drugič in zadnjič je Slovenec vodstvo Ekvadorcu začasno odstopil na brutalno težki Angliru, kjer se je v bitko za rdečo majico vmešal Carthy, a hribolazci svojih trenutkov slave niso zadosti unovčili. Jih pa je svetovni podprvak v kronometru izpred treh let, ko je prišel na vrsto njegov dan. Resda si je v 13. etapi privozil manjšo prednost, kot je kdo pričakoval, a vse drugo je bilo dovolj, da je poskrbel še za en izjemen uspeh in mejnik slovenskega kolesarstva. (ug)
