Rogličevi v najboljšem položaju pred zadnjim tednom Vuelte: Če ne more eden, sta še dva

Dirka po Španiji se je prevesila v zadnjo tretjino, še pred tem pa se je karavana za en dan ustavila. "Prostega dneva sem vedno zelo vesel. Lepo je v rdeči majici preživeti še enega. Veselim se tretjega tedna, vedno boljše se počutim, toda v Asturiji so vzponi izjemno strmi, tu so najtežje ceste za kolesarjenje," je dejal presenetljiv vodilni na 78. Vuelti Sepp Kuss.

Zadovoljstva in samozavesti mu ne dajejo le dobre noge, pač pa tudi sproščenost, ki izhaja iz tega, da ni vse breme na njegovih plečih, Primož Roglič in Jonas Vingegaard mu ščitita hrbet. Po trenutkih slabosti Remca Evenepoela ta čas ni kolesarja, ki bi se enakovredno kosal s trojcem Jumbo-Visme, kaj šele, da bi jih prekašal. Kdo bo na koncu slavil, so sladke skrbi (vodstva) ekipe, a zdi se, da si vsi želijo, da bi bil to 28-letni Američan, ki je bil kot nesebični pomočnik edini prisoten na vseh šestih slavjih nizozemske zasedbe na tritedenskih preizkušnjah. Tudi 33-letni slovenski as bi mu privoščil, čeprav bi s četrto skupno zmago na španski pentlji na vrhu večne lestvice lahko ujel Španca Roberta Herasa.

Kuss je sicer pred leti bil v načrtih Jumba, da prevzame kapetanski trak, a se ni znašel v vlogi, ki ne odpušča napak. "Stres je odvisen od etape. Če je kot v nedeljo, je zabavno, ker gre gor in dol ves čas. Moraš pa biti našpičen, da ne ostaneš v ozadju, ko se trga. Madrid je vse bližje, toda to je tritedenska dirka, vsak dan je pomemben in moraš paziti, da boš dober tudi v naslednjem," je dejal Američan s slovenskimi koreninami na svojem dvanajstem grand touru. Doslej je dobil le eno etapno preizkušnjo, po Utahu ob vstopu v svetovno serijo leta 2018 ter etapi na Vuelti in po eno na Touru ter po Dofineji. V Jumbu se je hitro spoprijateljil z Rogličem in zdaj še z Janom Tratnikom. "Oba sta super fanta. Primoža že dolgo poznam. Jan bi dal vse za ekipo in je zelo močan."

Na usluge slednjega se bo zanašal tudi danes, ko bo ravninska etapa z zahtevnim zaključkom, petkilometrskim prelazom Bejes. Bo pa to zelo pomanjšana različica tistega, kar karavano čaka v sredo. Prelaza Colladiella in Cordal (oba 1. kategorije) bosta ogrevanje za zloglasni Angliru, ki so ga prireditelji leta 1999 uvedli, da bi konkurirali Alpe d'Huezu in Mont Ventouxu na Touru ter Zoncolanu na Giru. Dvanajst kilometrov je dolg, strašljiv pa v drugi polovici, kjer je primerljiv z "Rogličevimi" Višarjami. Zato je bil deležen številnih kritik, saj so profesionalci pri vzponu nanj videti kot rekreativci, ima pa tudi nekaj simpatizerjev. Zasavec ga je spoznal pred tremi leti, ko je moral - za srečo le za en dan - predati rdečo majico Richardu Carapazu. "Ta vzpon je pretežek za sprinterja," Kisovčan takrat na vrhu ni izgubil smisla za humor. "Če ne more eden, sta tu še druga dva," pa se danes z ekipno močjo hrabri Kuss. Ta jim bo koristila tudi dan kasneje v še eni izjemno težko etapi s kar 4600 višinskimi metri. Vsebovala bo pet prelazov, od tega tri prve kategorije - San Lorenzo in Cruz de Linares, kjer bo ob drugem prečenju cilj.