Ena zadnjih tekem, kjer ste bili uradna oseba Uefe za varnost ("security officer" ali vodja varnosti) in ki je dvignila veliko prahu, je bil četrtfinale lige prvakov v Madridu, med Realom in Juventusom. To so tekme visokih napetosti in izbruhov emocij, pri čemer je bil vrhunec prav ob koncu s sporno enajstmetrovko. Je bilo kaj hude krvi v ozadju, tam, kamor mi ne vidimo?
"Vsaka tekma je nov izziv za varovanje, tako tudi skorajšnji finale v Kijevu, nikoli ne moreš predvideti, kaj se bo dogajalo. Bolj kot gre liga prvakov proti finalu, večji so pritiski, emocije, vendarle gre za elitno tekmovanje, velik ugled in za veliko denarja. Do enajstmetrovke je bilo vse zelo gladko, je pa bilo na koncu v tunelu med igralci kričanje in petelinjenje, pritekel sem tja, zraven je bila tudi policija, igralce so malo razmejili, po kakih dvajsetih minutah se je pa zadeva umirila."
Videli smo tudi Cristiana Ronalda, ki je ob koncu že prijateljsko objemal razočaranega Buffona ...
"Nekateri so si že vmes izmenjevali drese in se objemali. Sicer je bilo kljub drami na koncu na tekmi fantastično."
Kaj pa na tribunah?
"Navijači so tako ali tako ločeni, tudi na ulicah je bilo mirno, o čemer sem potem tudi poročal v končnem poročilu. Ni bilo ne incidentov ne pridržanih."
Kakšna natančno je vaša vloga?
"Uefin vodja varnosti na tekmi ima natančno določen protokol, kaj in kako nadzira. Že preden greš na tekmo, dobiš v analizo zgodovino incidentov, o skupinah ljudi, ki se lahko tam pojavijo, tudi poročilo o specifikah stadiona, ki ga ob pregledu objekta že prej naredi inšpekcija za objekte. Dan pred tekmo vodim varnostni sestanek, kjer podrobno pregledamo, kako je organizirano varovanje, koliko je varnostnikov, kje bodo, kakšni so prehodi, dostopi ... Podroben inšpekcijski pregled naredim tudi na stadionu. V tem primeru je bil organizator tekme Real, že stadion Santiago Bernabeu sam je nogometna cerkev. Ljudje v klubu, ki sodelujejo pri tako zahtevnem dogodku, so vrhunsko usposobljeni. Kot dolgoletni policist lahko povem, da je bilo varovanje vrhunsko."
Ena do pet
Vaša soproga je atletinja Brigita Bukovec. Kako je družina, ki zdaj živi z vami v Švici, sprejela selitev?
"Počutijo se odlično. Starejši, 16-letni sin hodi v srednjo šolo v Morges, mlajši, 13-letni, pa v osnovno šolo v Nyonu, kjer je v t. i. welcome classu. To je svet v malem, sošolce ima od vsepovsod, od Iraka, Makedonije, Portugalske, Grčije, Čila do Poljske, med seboj govorijo angleško, sicer pa pouk poteka v francoščini. Brigita skrbi za družino in se za sodelovanje dogovarja z domačim atletskim klubom."
Kakšna je bila vaša športna pot?
"Pri dvanajstih letih sem začel trenirati judo, v kadetski šoli še ju-jitsu."
V karieri ste bili dolgoletni osebni varnostnik predsednika Janeza Drnovška, še v SFRJ, sedaj ste blizu predsedniku Uefe Čeferinu. Je kakšna vzporednica?
"Predsedniki so mi na kožo pisani, haha. Glejte, pri Drnovšku govoriva o politiku, pri njem sem bil dejansko telesni stražar, pri Čeferinu pa tudi o prijatelju, ob tem pa imam druge naloge, kot sem jih imel pri Drnovšku. V obeh službah sem veliko potoval, vendarle ima Uefa 55 članic in resda tudi Čeferinovo delo ni nenevarno."
Pa bi moral biti varovan? Sta kdaj govorila o tem?
"Mislim, da bi moral razmisliti o tem. Uefa izvaja ukrepe, ki vsem niso všeč, okoli nogometa so veliki interesi, obračajo se milijoni. O tem še nisva govorila, res pa je, da sem tudi sam pogosto z njim na dogodkih in na poti po svetu."
Kako pomembno je, da se varovana oseba in varnostnik ujameta?
"To je glavna stvar, da te varovana oseba sprejme. S strani varnostnika ta kompatibilnost seveda mora biti, ker si profesionalec. Če pa imaš ob tem na drugi strani varovano osebo, ki je 'top', je toliko bolje. Aleksander je zelo inteligenten, s slonjim spominom in v nekaterih stvareh je zelo podoben očetu dr. Petru Čeferinu, ki je izjemen govorec in ga kar ne morem nehati poslušati. Vsak stavek ima pomen. Včasih o Aleksandru rečem, da je kot dinamit brez vžigalne vrvice, ki samo eksplodira, ampak z inteligenco, kondicijo in športnim duhom resnično ta posel in funkcijo obvladuje, kot bi to počel že vse življenje."
Ko huligane vprašaš za prvo postavo ekipe, ki jo menda goreče podpirajo, je ne znajo našteti. To niso navijači