Med letoma 1967 in 1986 smo Forma vivo gostili tudi v Mariboru. Umetniki so ustvarjali iz betona in železobetona. To so bili še časi, ko so v mestu poleg domačih gostovali tudi umetniki z vsega sveta in tvorno sodelovali z mariborskim Stavbarjem ter kasneje tudi s Konstruktorjem in Gradisom. Skupaj je na teh simpozijih nastalo devetnajst izjemnih skulptur, ki so jih postavili na različnih lokacijah po mestu. Tudi te so bile skrbno izbrane. Marsikdo od nas je svoj prvi stik z umetnostjo doživel prav preko ene od teh skulptur, čeprav se takrat še nismo najbolj zavedali, da gre za umetniška dela. Tistim, ki smo stanovali v bližini Betnavskega gozda, je ostala najbolj v spominu odprta krogla brez naslova, ki jo je ustvaril italijanski umetnik Luciano Ceschia in ki stoji ob križišču Ceste proletarskih brigad in Ljubljanske ulice. Seveda je mulcem služila predvsem za igro in plezanje, a vendarle se še danes marsikdo od nas, ko gre kdaj mimo, za trenutek ustavi. Ne samo zavoljo nostalgije, ampak užitka.
Marsikomu je ostala v spominu tudi Fontana Luja Vodopivca. Ta je stala v bližini Slavije, zavoljo gradbene jame, iz katere je počasi nastal današnji TPC City, pa so umetnino preprosto odstranili in jo "odložili" v gramoznico. Zdaj stoji, sicer nepopolna in poškodovana, pred Regionalnim RTV-centrom pod Pekrsko gorco, za odstranitev in uničenje pa (seveda) ni nihče odgovarjal. Seveda bi človek pomislil, da se v našem mestu učimo iz preteklih napak in da se kaj podobnega več ne more zgoditi. Toda ponovno so v neposredni bližini forme vive, pa malo tudi na njej, izkopali jamo. Sicer ne tako globoko, a jih je kar šest. Tako že več kot dve leti Poletno veselje, ki ga je leta 1986 ustvaril Will Nettleship, (milo rečeno) kazi šest potopnih smetnjakov. Te naj bi sicer letos končno odstranili in prestavili na drugo lokacijo, ako se bo to v resnici zgodilo in kako bo na koncu sanirano Poletno veselje, pa je treba še počakati.
