Kdo ve, kakšna bi bila usoda BMX-proge ob Kardeljevi cesti na Taboru v Mariboru, če leta 2010 upravljanje objekta, zgrajenega leta 1987, ne bi prevzel BSX Racing Team klub Maribor. Člani kluba so se pod vodstvom tedaj 23-letnega predsednika kluba in odličnega tekmovalca Tilna Franka lotili korenite prenove. Frank se takole spominja pomembnega posega na objektu, s katerim so zaustavili njegovo propadanje in mu spet vrnili življenje: "Na progo smo navozili približno sto kamionov zemlje, jo prekrili z grobim poljčanskim peskom, uredili drenažo, ob progi posejali travo, asfaltirali dva od štirih ovinkov proge (leta 2012 so asfaltirali še preostala dva ovinka,op. p.) in postorili še marsikaj, da smo spet lahko trenirali in prirejali tekmovanja."

Tilen Frank je prvič kot BMX-kolesar tekmoval, ko je bil star štiri leta. "Stanovali smo kakšnih 300 metrov od proge, po kateri sem se, podobno kot nekateri drugi otroci, večkrat zapeljal, saj takrat še ni bilo treningov, in oče me je prijavil za tekmovanje. Mama je tekmovanje spremljala s strehe naše hiše, v kateri smo stanovali. In tako se je začelo," je spomin na prvo tekmovanje obudil danes 37-letnik. "V letih, ko je na objektu z BMX-progo zavladalo mrtvilo, sem presedlal na gorsko kolesarstvo, bil sem večkratni državni prvak in reprezentant, na svetovnem pokalu na Pohorju sem osvojil enajsto mesto," se spomni Frank.

"Leta 2006 je bil na očetovo in mojo pobudo ustanovljen BSX Racing Team klub in vrnil sem se k BMX-kolesarstvu. Izvolili so me za predsednika in to dolžnost opravljam še sedaj, sem tudi trener in sploh deklica za vse. Ko sem se vrnil med BMX-kolesarje, sem treniral brez trenerja in se tudi veliko naučil, trdi treningi so rodili sadove, bil sem sedemkrat članski državni prvak, tudi reprezentant, leta 2021 sem si zlomil kolk, ko sem okreval, sem se odločil, da bom tekmoval le še za svoje zadovoljstvo," je dodal Frank, ki v klubu kot trener skrbi za razvoj približno 25 licenciranih tekmovalcev in tekmovalk, približno dvakrat toliko pa je tudi rekreativnih kolesarjev. "Za BMX-kolesarstvo je med otroci veliko zanimanje. To je zdrav šport, ki tudi ni drag. Rabljeno otroško kolo za začetnika z zaščitno opremo stane približno 150 evrov, za solidno tekmovalno kolo in zaščitno opremo pa je treba odšteti od 300 do 500 evrov."

V Slovenji sta progi za BMX-kolesarstvo, na katerih je mogoče prirejati domača in mednarodna tekmovanja, le v Mariboru in Ljubljani. "Vsako leto je pet domačih tekmovanj, med njimi za pokal Alpe Adria s tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Italije, Nemčije, Češke, Slovaške in Slovenije, državno prvenstvo in slovenski pokal. Naši tekmovalci nastopajo tudi v tujini. Ob koncu tega tedna bo v Veroni na evropskem prvenstvu v kategoriji do deset let nastopila tudi moja najstarejša hči Tija," pojasni oče še triletne Lare in šestletne Brine, slednja prav tako že tekmuje. "Tija in Brina na domačih tekmovanjih dosegata dobre rezultate," pohvali hčeri.

Preberite še o razstavi, ki je bila o BMX-kolesarstvu v Muzeju NO

Med vadečimi v BSX Racing Team klubu je veliko nadarjenih, žal pa jih večina ne dočaka članskih tekmovanj, čeprav je BMX olimpijski šport. "Nekateri pot nadaljujejo kot gorski kolesarji, ostali v drugih športih, ko spoznajo, da vsakodnevni treningi na naši progi niso več zabava in užitek, ampak garanje," razloge za osip navede Frank. "Našim tekmovalcem omogočimo trening tudi v zimskih mesecih. V enem od prostorov nekdanje tovarne MTT nam je lastnik, podjetje AJM, dovolilo, da smo si uredili progo in fitnes, tako da imamo odlične razmere za delo."

Frank tudi pojasni, da v klubu skrbno vzdržujejo progo in okolico objekta, delno tudi s prostovoljnim delom, a se hkrati pridušal, da je slednjega žal vedno manj. "Težave povzroča predvsem močnejši dež, ki spira pesek s proge in razjeda asfalt na ovinkih, sicer pa je največja težava pomanjkanje infrastrukture. Objekt ne premore elektrike, sanitarij in vode, razen ene pipe zunaj tekmovališča, zaradi česar si med tekmovanjem elektriko sposodimo iz bližnje osnovne šole in najamemo dixije. Dokler proge ne bomo podaljšali na 400 metrov in dokler ne bomo uredili ustrezne infrastrukture, tudi ne bomo mogli kandidirati za pomembnejša tekmovanja, denimo evropsko prvenstvo. Prvi korak k temu je bil dogovor z mariborsko občino, da nam dodeli progo znotraj objekta, ki je bila namenjena akrobatskemu kolesarstvu, a je v zadnjih letih samevala. Po podrtju 'skakalnic', smo poravnali površino zemljišča, na katerem želimo tekmovalno progo podaljšali na želenih 400 metrov. Na občini so naklonjeni naši želji in verjamem, da bomo čez nekaj let lahko priredili evropsko prvenstvo," je optimist Frank, ki vabi otroke, da se vpišejo v BMX-šolo. "Treningi so ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 16. do 19. ure, v tem času tudi vpisujemo kandidate za šolo, ki so stari vsaj pet let."